Govori molk
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 14 glasov Ocenite to novico!
Govori molk
Gosta podkasta Miše Molk Govori molk sta bila Janja Valentina Jurančič Rak in Nenad Stojaković. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
       Vodilo v življenju je, da se je čim prej treba prilagoditi na novo situacijo.       
 Nenad Stojaković
       Naše bolečine so žgoče, pekoče, rezajoče, špikajoče … da ne naštevam …       
 Janja Valentina Jurančič Rak
       Šest mesecev nisem zatisnil očesa za več kot 15 minut. Bežal sem iz sobe, da ne bi komu česa naredil …       
 Nenad Stojaković
       Naredila sem napako, ker sem svojega sina želela očuvati svoje invalidnosti.       
 Janja Valentina Jurančič Rak

Dodaj v

Na vozičku - s pogledom v vzvratno ogledalo

Podkast (8) Govori molk/z Mišo Molk
7. december 2017 ob 06:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

Samo na videz podobni zgodbi. V obeh je bila najprej tišina. Potem poskus pomiritve s samim seboj. Tudi zdaj se v besedah pogosto strinjata, ampak tako kot sta različna njuna invalidska vozička, tako sta tudi zadela ob ovire. Drugače. Janja Valentina Jurančič Rak in Nenad Stojaković.

Spoznala sem ju nekaj minut pred snemanjem pogovora. Tudi Janja in Nenad se nista še nikoli prej srečala, niti vedela drug za drugega. Janja se je pripeljala iz Kamnika, Nenad iz Celja. Oba invalida, na vozičku. Neko posebno zaupanje se je vpletlo med nas, takoj ko smo si segli v roke. In ko je tonski mojster ugasnil mikrofone, smo se že vsi tikali. Tudi z njim, ki nam je ob odhodu rekel, da je posnel že veliko pogovorov, ampak da je tega tudi zares poslušal in da kar ne more verjeti, koliko močne energije in optimizma je bilo v studiu.

Janja je čedna, zgovorna, polna dobre volje, Nenad čokat, urejen in nekoliko bolj resnoben. Nikakor pa ne zadržan. Oba strastna človeka, je takoj čutiti. Razlika v njunem odnosu do invalidskega vozička je očitna. In popolnoma razumljiva. Od Janjine nesreče je minilo že veliko let, in je to, da ne hodi, prav res nič več ne omejuje, da ne bi živela svobodno in polno. Nenad pa vseh možnosti zdravljenja še ni izčrpal, ker je njegova zgodba mlajša. In drugačna.

Oba sta morala tudi skozi obdobje potrtosti, žalosti, jeze, depresije. Janja, prej radiološka inženirka, je zdaj upokojena, a še vedno aktivna kot lektorica. Predelala in predihala je svojo neumnost, ko je opita skočila skozi okno. Takrat so bile noge majave in njenega skoka niso ubogale. In hrsknilo je v hrbtenici. Izjemno spoštujem, kako je pozneje znala uravnati svoja krila in se zdaj zaveda, da moramo to, kar si oprtamo na ramena, tudi nositi. Kot opomin vsem, ki se v nekem trenutku ne morejo pobotati sami s seboj, namesto da bi počakali na zastaralni rok trenutne vznesenosti in pogubljajočega poguma.

Nenad je nekdanji rokometni reprezentant. Kot da mu je šport vzel zdravje, je že več let imel težave s hrbtenico. Potem pa se je nekega dne zbudil, vstal, koraka pa ni mogel več narediti. In zdaj, od pasu navzdol ne čuti več, da je voda mrzla. Niti tega ne, da je vroča kot krop. Kako absurdno, ima pa žgoče bolečine, kot da bi nanj pritiskali vroč likalnik. Stopala so ohranila le spomin. Ampak, vztraja, zbira sredstva za operacijo v Švici in z velikim upanjem in radostjo pravi, da si bo raje nabavil nove čevlje, ko bo ponovno shodil, kot pa da bi razmišljal o boljšem vozičku.

Poslovili smo se z očitnim olajšanjem šele kakšno uro in pol zatem, ko smo zapustili studio. Šli smo namreč naprej klepetat in si povedali še veliko zelo osebnih, tudi manj prijetnih zgodb, ki si jih celo najbližji pogosto zamolčijo. Brez sramu in

brez strahu, da bi nam lahko to kdaj škodovalo. In vedno znova mi srečanja z gosti in njihove zgodbe potrjujejo, da kljub uniformiranosti sveta človek še ni popolnoma izgubljen, da je ljudem še mar, le možnost jim/si moramo ponuditi.

Miša Molk, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Podcast Govori molk

Utapljamo se v delu in se pozabljamo premikati z besedami. Tudi molk govori. Vabljeni k poslušanju podcasta
Govori molk z Mišo Molk.
Voditeljici in avtorici lahko pišete tukaj.

Citat

1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic:

 

“Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.”

 

Jørgen Lorentzen;  profesor in raziskovalec:

»Patriarhat torej koristi le peščici moških, ostale ravno tako kot ženske odriva, podreja. Vzgaja jih v nasilje proti drugim in sebi. In drugič zato, ker je patriarhalni model z vznikom kapitalizma moškim dal ekonomsko moč, a jih je izključil iz družinskega kroga ljubezni. Oče je postal oskrbovalec družine, ki ga je treba spoštovati, se ga bati, ne ljubiti. In to je tisto najhujše, kar se je moškim zgodilo: izključenost iz kroga ljubezni, prepoved nežnosti, čustev, pravice biti ranljiv. Biti človek«.

 

Zana Fabjan Blažič; etnologinja in kulturna antropologinja:

 »V današnjem družbenem vzdušju pogosto naletim na opazko, da zakaj se feministke še moramo boriti, saj smo že dobile vse, kar smo želele. Vendar to ni res, saj se ta boj ne bo nikoli končal. Tudi ko izbojuješ pravice, zavzemanje zanje še ni končano. Neprestano jih je namreč treba utrjevati in uresničevati. Kot lahko vidimo v zadnjem času, se tudi že izborjeno lahko jemlje nazaj. Ne moremo dopustiti, da stopamo nazaj, stran od tega, kar so priborile naše predhodnice«.

 

Juliet Mitchell; profesorica, psihoanalitičarka, publicistka:

»Problemi žensk niso privatni in osebni, zato tudi njihovo reševanje ni ‘privatna zadeva’«.

 

Katja Zabukovec Kerin;  društvo za nenasilno komunikacijo:

»Dejanske enakosti pa ni, v tem je težava. To pa pomeni, da v resničnosti nimamo enakih mož­nosti, da smo drugače obremenjene, in to se kaže na vseh področjih življenja. V družbi ne obstaja manjvrednostni kompleks žensk, ampak naučena nemoč. Gre namreč za to, da smo deklice od malega spodbujane k drugačnim dejavnostim, k drugačni vrsti moči.«

 

Sonja Merljak; novinarka, pisateljica, doktorica znanosti in docentka za novinarske študije:

»Enakost spolov bo dosežena, ko bodo ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, ko bodo imeli enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj«.

 

Simone de Beauvoir;  pisateljica, eksistencialistična filozofinja, politična aktivistka, feministka in družbena teoretičarka:

»Ženska je določena glede na moškega in se razlikuje glede nanj, ne pa on glede nanjo; ona je nebistveno nasproti bistvenega. On je Subjekt, on je Absolutno; ona je Drugi.«

 

Virginia Woolf; pisateljica:

»Zgodovina moškega odpora do ženske emancipacije je morda celo bolj zanimiva kot zgodba o emancipaciji sami«.

 

Ann Oakley; sociologinja , publicistka, feministka:

»Posledica industrializacije je, da dom pomeni ‘družino’, ne pa ‘dela’. V našem jeziku imamo izraz za moškega ‘družinski človek’, ustreznega izraza za žensko pa nimamo. Bil bi družbeno nepotreben: družina pomeni žensko. Ženska rodi otroke, skrbi za otroke, doma je gospodinja: če dom pomeni družino, potem je družina ženska.«

 

Peter Lovšin; pevec in novinar:

»V slovenski politiki imajo ženske absolutno premalo veljave. Ženske se v kriznih trenutkih bolj odgovorno obnašajo«.

 

Pia Brezavšek: kritičarka/recenzentka in teatrologinja:

»Po eni strani smo priče vedno bolj zagrizenemu branjenju in idealiziranju svete institucije družine, slavljenja otroka, v skrb za katerega se nekatere mlade mame, tudi zaradi diskriminacije žensk na zmeraj manjšem in bolj kompetitivnem trgu delovne sile, z vso svojo bitjo potopijo. Po drugi strani pa narašča število prekarnih delavk, ki kljub želji po otroku z zanositvijo v nedogled odlašajo, saj vedo, da bo bodo skrb za otroka prekleto težko združevale s podplačanim izčrpavajočim delom, ki jim za silo omogoča preživetje in morebiti še nekakšen približek samouresničevanja«

 

 

 

Miša Molk
link
Govori molk: Ženska sem.
50
28. marec 2018 ob 08:17 Enakosti še vedno ne znamo misliti, kaj šele živeti - ženske so bile dolgo zgodovino brez pravic, posledično pa tudi brez besed.
Več novic ...
Kazalo