Pravica do svobode govora je eden izmed temeljev demokracije, kar ji daje neizmerno velik pomen v svetovnih družbah, ki delujejo znotraj demokratičnih političnih sistemov. Pravica do človekovega dostojanstva pa je družbeno bolj pomembna kot politično. Za ilustracijo: pravica vsakega je, da izrazi mnenje, da begunci v njegovi državi niso zaželjeni. Kadar to lahko izrazi z glasovanjem ali na kak drug način, ki bo imel politične posledice, tako uveljavlja demokracijo. Seveda s tem ni prijazen do človekovega dostojanstva, kar pa direktno ne vpliva na demokracijo. Politično je torej bolj pomembna svoboda govora. Vendar je po mojem mnenju družbeno bolj pomembno človekovo dostojanstvo. Že osnovnošolski otroci se učijo o diskriminaciji, nasilju in temeljnih človekovih pravicah. Zakaj učimo otroke, da ni prav svojih odločitev oblikovati okoli predsodkov ali stereotipov, ko pa točno to dela celotna družba? Ko otrok v tretjem razredu ve, da ni vsak musliman terorist, tega pa se moj 70-letni konzervativni sosed ne zaveda, je več kot očitno nekaj narobe. Problematično to postane, kadar se začneta politični in družbeni pomen teh dveh vrednot skrito povezovati. Mnogih družbenih procesov se niti ne zavedamo- z prepričanji, ki odvzemajo človeku dostojanstvo lahko posredno vplivamo na demokracijo, ker so podlaga za naše politične odločitve. Na žalost se to dogaja v večini primerov, ker se namesto na podlagi objektivnih dejstev ljudje zaradi naših antropoloških značilnosti odločamo na podlagi tistega, kar nam je blizu in poznano. Torej- menim, da ni ena bolj pomembna kot druga, obe sta namreč pomembni vsaka na svoj način. Bi bilo pa lepo, če bi se pravice do človekovega dostojanstva zavedali in posluževali toliko kot se poslužujemo in sklicujemo na pravico do svobode govora.

— zala.vipotnik 2017-03-31 09:33:44