Vendar je potrebno moja stališča preverjati v kontekstu, katerega zato spodaj tudi ponavljam. In tudi zahtevam, da ta moj prispevek v celoti objavite!

O možnosti, da bi Nadzorni svet predlagal Programskemu svetu razrešitev generalnega direktorja pa se je v širši javnosti ugibalo že kar pogosto, tako tudi v Delovem članku še isti dan (že zjutraj), kot je bila sklicana seja NS.

V svoji upravičeni reakciji na odlično zorkestrirano akcijo preprečitve seje NS sem res uporabil izraz “globoka država” in to tudi utemeljil. G. Bauk pa namiguje da “pogosto prav tisti, ki govorijo o globoki državi, ravnajo na način, ki ga sami pripisujejo nekomu drugemu.” Zato postavljam vprašanje, kako bi lahko moje ravnanje in/ali ravnanje drugih članov NS imelo značilnosti globoke države?

Ali nismo bili zakonito imenovani od veljavne vlade? Ali nismo delovali povsem in strogo legalno z upoštevanjem vseh državnih ter notranjih predpisov RTV SLO, predvsem poslovnika in statuta? Ali nismo vseh dosedanjih sklepov sprejemali zakonito in sklepčno?

Ali nimamo pravice predlagati razrešitve generalnega direktorja, kot to omogočajo državni in notranji predpisi? Ali bi z morebitno razrešitvijo (ali celo že samo s predlogom) generalnega direktorja nastala za RTV SLO nepopravljiva škoda? Ali ni možno, da bi na njegovo mesto bila postavljena oseba, ki bi to funkcijo opravljala še bolje?

Iz članka objavljenega v Časniku 30. julija 2020: Do 29. julija 2020, ko sem bil nekaj mesecev član Nadzornega sveta RTV SLO, nisem komentiral ničesar, kar bi lahko vzbujalo dvom o mojem korektnem izvajanju zaupane funkcije, predvsem pa seveda tudi o varovanju tajnosti informacij, katere sem dobil kot član tega organa. Sedaj, ko nisem več član, pa lahko napišem kar si mislim, tudi o predlaganih zakonskih spremembah.

Paket, ki je v (prekratki) javni razpravi, je logična posledica nevzdržnega stanja v letu 2020, ko nacionalna RTV SLO praktično vodi medijsko vojno proti trenutni vladi, kar je še posebej problematično zaradi objektivnih okoliščin epidemije koronavirusa.

Seveda je logično nelagodje v celotni nacionalki in pri njenih zaposlenih tudi zaradi večletne napetosti in celo groženj s prenehanjem RTV prispevka, kar se vleče še iz časov, ko je bila sedanja vladna garnitura še v opoziciji. Ni pa sprejemljivo in razumljivo, da je vodstvo RTV SLO povsem očitno zašlo na politično področje s tem, da je pripravilo teren in praktično vabilo na protivladne proteste ter le-te naprej potenciralo in si ustvarilo ulično podporo, ki se celo fizično izraža v skandiranju pripadnikov ene same politične opcije “RTV je naša!”.

Kakor je logična reakcija Ministrstva za kulturo, da se takšno stanje prekine, pa ni logično, da ima paket medijske zakonodaje nekakšno naravo sankcioniranja in celo tendence po razgradnji nacionalke preko finančnih pritiskov. Takšen pristop bi imel lahko zaželjeno izboljšanje stanja v letu 2020, dolgoročno pa več negativnih, kot pozitivnih posledic.

Po moji oceni ima obstoječa nacionalka RTV SLO velik pomen in zasluge za številna pomembna področja, predvsem pa kulture, izobraževanja, dokumentaristike, arhiviranja, športa, okolja, religije, mladine, zgodovine, itd. kar bi bilo vse treba obdržati, ne pa rušiti. Ogromna večina novinarjev in drugih soustvarjalcev je tudi izrazito strokovna in tudi politično nevtralna, zato bi bilo škoda, da bi trpeli posledice neodgovornega odnosa do javne funkcije s strani majhnega števila posameznikov.

Trenutna povsem očitna “vojna proti vladi” je brez dvoma dirigirana s samega vodstva, predvsem najvišjega. Drugače si izkrivljenega in selektivnega protivladnega prikazovanja v navažnejših dnevnoinformativnih oddajah ni možno razlagati. Tudi zato bi bilo nujno zamenjati trenutnega generalnega direktorja, še posebno, ker se je v zadnjih letih trmasto branil izvajati sklepe in pozive Nadzornega sveta RTV SLO po racionalizaciji in izogibanju izgube, kar je pripeljalo celo do potrebe po sanaciji zavoda. Čeprav bi bila bolj logična ureditev v zakonu takšna, da direktorja imenuje in razrešuje Nadzorni svet, ne pa Programski svet, je možno vsaj, da NS razrešitev predlaga Programskemu svetu.

Če bo takšna zamenjava generalnega direktorja RTV SLO izvedena in bo za novega postavljena močna osebnost, ki ne bo le politično usmerjena v eno smer, ampak bo avtonomna ter povezana s kolektivom, potem se bodo gotovo tudi mnogi drugi novinarji začeli obnašati bolj objektivno in enakovredno do vseh političnih opcij. Posebno še, ker bodo sproščeni ob umiku rigoroznih predlogov po “rezanju” finančnih osnov celotne hiše.

Zato sem tudi predlagal svoji stranki Novi Sloveniji, da NE podpre Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o radioteleviziji Slovenije, saj je nepotreben, ker bo s takšnim parcialnim pristopom le oslabil financiranje in s tem tudi funkcioniranje obstoječega javnega zavoda, tako zaradi odvzema dela prispevka RTV kot tudi izločitve oddajnikov in zvez, ki sedaj pomagajo pri izboljševanju financiranja zavoda. Bolje bi bilo počakati na temeljito sistemsko analizo obstoječega stanja ter zakonske spremembe, ali povsem nov zakon, sprejemati kasneje v bolj mirnem političnem ozračju. Ob tem bi veljalo tudi spremeniti pristojnosti med obema organoma upravljanja, tako da bi imenovanje in razreševanjegeneralnega direktorja prešlo od Programskega sveta na Nadzorni svet.

Tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski tiskovni agenciji je nepotreben. Delovanje in način finaciranja v tem trenutku vsekakor nista tako kritična, da bi bile potrebne spremembe, posebno še, ker bi bilo s tem tudi oteženo financiranje RTV SLO. Tudi spremembe pri imenovanju članov nadzornega sveta povsem po nepotrebnem povzročajo nasprotovanje in celo ogorčenje, kar lahko sega celo izven meja Slovenije. Bolj logično in za nujno stabilnost delovanja STA je, da ima to funkcijo državni zbor, tako kot doslej, kot pa vlada, ki se praviloma menja lahko vsake 4 leta (ali celo pogosteje). V javnosti se bo s sprejemanjem spremembe pri imenovanju članov nadzornega sveta po nepotrebnem ustvarjal vtis, da želi sedanja vlada “podrediti” poročanje STA, kar bo dokaj prepričljiva kritika tudi na nivoju EU.