"Tudi če človek ne pije alkohola, ne kadi in zmerno je, ga bedenje pozno v noč vrže v drugačen bioritem." Foto: MMC RTV SLO

In ko sem slišala, da bo to po izjavah Sama Hribarja Miliča prispevalo k večji produktivnosti, je malo manjkalo, da bi se pobarvala v belo in začela spuščati čudne glasove. Končno vstajamo od mrtvih! V belo pobarvani po neulovljenem bioritmu smo danes prislužili 35 milijončkov za našo deželico; scenaristov in režiserjev pridobivanja teh milijončkov pa, žal, večinoma danes ni bilo v parlamentu – so si pač vzeli dopust, in to do "befane", do svetih treh kraljev, ki je, gospoda moja, v pravi katoliški državi PRAZNIK, ja, dela prost dan.

Torej vzeli so nam 2. januar, ker večina Evrope tega dneva ne praznuje, z ugotovitvijo, da sta tako 2. januar kot 2. maj (tega nam za zdaj še niso vzeli) pridobitvi socializma. Če se dobro spomnim zgodovinskih učbenikov (oprostite, tistih iz časov socializma - pa morda ne držijo), so pravice delavcev tako ali drugače pridobitve nekega delavskega gibanja. Skandinavski model kapitalizma ni nastal kar tako, po navdihu dobrih, ozaveščenih kapitalistov, ampak tudi (če ne predvsem) zaradi bližine (beri grožnje) socializma. Ali pomeni, da nam bodo potemtakem počasi vzeli vse pridobitve socialnih gibanj? Mimogrede, ne vem, kje v Sloveniji so se skrili krščanski socialisti?! Pogrešam jih, saj bi oni bili pravšnji, da bi predlagali 6. januar kot praznik. Pa še pravoslavcem, ki jih pri nas ni ravno malo, bi naredili uslugo.

Ko sem torej tako pobarvana v belo (pa še po hudem bronhitisu, ki se me je lotil ob nastopu božičnih počitnic, po delu na praznike, vikende in podobno – sem torej živi dokaz, da je treba počivati, sicer te v posteljo priklene bolezen), torej, ko sem bleda odhajala na delo ter opazovala ljudi, ki so večinoma s podobno bledico na obrazu brez neke pretirane poskočnosti hodili proti svojim delovnim mestom, sem razmišljala o vseh tistih evropskih deželah, kjer nimajo prostega 2. januarja, imajo pa dela prosti 6. januar. Zakaj se ne bi zgledovali po Avstriji, Italiji, Španiji, Finski, Češki, Slovaški in Litvi, sicer pa tudi, bognedaj po Grčiji, Cipru in Romuniji? Vse te države namreč praznujejo svete tri kralje?! Zakaj se zgledujemo samo, ko je treba nekaj vzeti, in ne, ko je treba tudi kaj dati?

Vzeli so nam 2. januar in nas prisilili v to, da po pol stoletja delamo dan po bedenju v rano jutro in razbitemu bioritmu, ko na neki način ne dovolimo telesu, da si spočije? Ja, tudi če človek ne pije alkohola, ne kadi in zmerno je, ga bedenje pozno v noč vrže v drugačen bioritem. Potem so tu še druge stranpoti – večina šefov je na dopustih, in če velja, da kadar mačke ni doma, miši plešejo …, smo elektriko in drugo infrastrukturo danes zaman uporabljali, in torej teh 35 milijončkov morda ni 35, pač pa mnogo manj?!

Predlagam, da se po drugih državah zgledujemo najprej po učinkovitosti pravnega sistema – da tistim, ki so skupaj vzeli veliko več kot 35 milijončkov, zamrznemo premoženje, pred tem pa še prepovemo prepisovanje premoženja med družinskimi člani oziroma prepisovanje tako obdavčimo, da nikomur ne bo prišlo na pamet, da bi to počel?! Zgledujemo se po tem, da bomo – če že moramo delati 2. januarja – ta denar vložili v razvoj, v tiste znanstvenike, ki zdaj žicajo za denar dežele, kjer so že zdavnaj vstali od mrtvih.

Moj zadnji predlog je, da 2. januar postane DAN ZOMBIJEV. Če že ne vemo, ali je bil Grinch tisti, ki nam je vzel 2. januar, nam je jasno, da bomo na ta dan vedno in zares - zombiji.