Elizabeth Warren. Foto: Reuters
Elizabeth Warren. Foto: Reuters

Sanjam, v katere je vloženo toliko energije in naporov, se ni lahko odpovedati. Težko bi rekli, da vitka blondinka iz tako različnih okolij, kot sta Oklahoma in Massachusetts, v kateri je nad duhom ameriškega Juga prevladalo puritansko izročilo Nove Anglije, izžareva posebno toplino. Prej nasprotno. Včasih vzbuja vtis zlobnosti in drobnjakarstva. A njen umik iz predsedniške kampanje je bil najbolj človeški. Trezen, premišljen, a obenem zadržano čustven. Elizabeth Warren je s kandidaturo mislila resno. Zato je odšla vljudno, z določeno grenkobo in si vzela čas za premislek, ali bo sploh podprla katerega od tekmecev. Drugi so nemudoma podprli Josepha Bidna ali se celo še isti dan pridružili njegovi kampanji, kot je to storila Amy Klobuchar. Ne trdim, da Klobucharjeva, Pete Buttigieg, Michael Bloomberg in Tom Steyer niso imeli resnih namenov. A vsaj na videz so z neverjetno lahkotnostjo obrnili ploščo. Po svoje to veliko pove o njih in o prevladujočem ameriškem nacionalnem značaju, če kaj takšnega sploh obstaja. Ko padeš, moraš vstati sam, otresti prah z obleke, se nasmehniti z vzorno pobeljenimi zobmi in smelo, brez oziranja nazaj, zakorakati v prihodnost. Če bo na koncu Bidnu uspel veliki met, bo tudi prihodnost teh vidnih podpornikov zelo svetla. Ne sicer predsedniška, ampak popolnoma praznih rok ne bodo ostali. V političnih igrah se ne igra brez stav.

Zaradi svojega volilnega sistema in navad imajo Američani veliko možnosti, da kandidate dodobra spoznajo v procesu prizadevanj za predsedniško nominacijo. Obenem pa ta sistem sili v kanibalizem ljudi iz istega gnezda. Najprej se požrejo, po tem izbruhajo prežvečeno in šele nato kot najboljši prijatelji odidejo na pravo kosilo. Volivec pa ostane z dilemo, čemu naj pravzaprav verjame. A tudi volilno telo vodi svojevrstna psihologija. In tokrat se je z Američani neverjetno poigrala.

Dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. Foto: MMC RTV SLO
Dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. Foto: MMC RTV SLO

Vloga Južne Karoline

Vlogo, ki jo običajno pričakujejo od Iowe in New Hampshira, je odigrala Južna Karolina. Joseph Biden, ki je sicer dolgo veljal za favorita, se je v soočenjih opotekal. Ob presenetljivo slabi finančni podpori za nekoga, ki velja za strankino izbiro, je šepalo tudi delo njegove kampanje na terenu. A Biden je kljub porazom v Iowi, New Hampshiru in Nevadi napovedoval preboj v Južni Karolini, zvezni državi z visokim deležem temnopoltega prebivalstva, katerega ljubljenec je nekdanji podpredsednik Baracka Obame. Na to, kar se je zgodilo po tem, je lahko samo upal. Na valu svoje domnevne izvoljivosti je zmagal kar v desetih od 14 držav, kjer so volili na t. i. supertorek. Celo v z delegati bogatem Teksasu, kjer mu ankete še tik pred Karolino niso napovedovale uspeha in bi tam moral slaviti Bernie Sanders. Biden je zmagal celo v Minnesoti, ki mu jo je na neki način podarila Amy Klobuchar, in iztrgal Elizabeth Warren njen Massachusetts. Sicer pa je šlo za zmago predvsem v državah ameriškega Juga, ki so trdno v rokah republikancev. Kar je pomembno za demokratsko nominacijo, še ne pove veliko o možnostih na predsedniških volitvah. Zelo verjetno bo tam na koncu slavil Donald Trump.

Donald Trump je največji porok za zmago Josepha Bidna v bitki za demokratsko nominacijo. Demokratski volivci si bolj od česar koli drugega od kandidata želijo zmage nad aktualnim predsednikom. Očitno mnogi menijo, da ima Biden za to več možnosti od progresista in samooklicanega socialista Bernieja Sandersa. Sanders, ki sicer že leta vztrajno in marljivo gradi infrastrukturo svoje terenske organizacije ter zato ni odvisen od naklonjenosti bogatih donatorjev, je konsolidiral skoraj vse, kar je lahko. Močna podpora ljudi, prepričanih, da so v ZDA potrebne spremembe, mu je med drugimi prinesla zmago v Kaliforniji, najbolj naseljeni zvezni državi z največ delegati. Hkrati pa se je jasno pokazala dvoreznost navdušenja, ki ga Sanders žanje med mladimi. Očarljivost naklonjenosti mladine do 78-letnega političnega veterana zbledi ob spoznanju, da mladi ne volijo dovolj množično. Zato pa na volišča naravnost romajo starejši in konservativnejši, torej ljudje bližje Bidnu.

Iz tekme izstopila še Elizabeth Warren - koga bo podprla?

Sanders potrebuje razširitev baze

Če želi uspeti, mora Bernie Sanders nujno razširiti svojo volilno bazo. Podpora Elizabeth Warren, s katero predstavljata levo krilo demokratov, in glasovi njenih volivcev bi bili kot naročeni. Sanders jih vabi v svojo kampanjo. Potreboval pa bo tudi druge glasove. Spopad z Bidnom v prihodnjih tednih in mesecih bo zato vse prej kot salonska vljudnost. Če bi kdo v tem trenutku moral pokazati gentlemansko galantnost, pa je to Joseph Biden v odnosu do senatorke Warren. Ona je iz igre izločila Bidnovega tekmeca za naklonjenost strankarske elite in zmernih volivcev Michaela Bloomberga. V zadnjih dveh soočenjih je Warrenova dobesedno uničila newyorškega milijarderja in ga posredno spremenila v Bidnovega podpornika.

Joseph Biden in Bernie Sanders. Foto: Reuters
Joseph Biden in Bernie Sanders. Foto: Reuters

"Hvala, gospa Warren," pa bi ji morale pravzaprav reči kar Združene države Amerike, ki jim je senatorka postavila ogledalo. Težko je sicer biti hvaležen za dokaz, da nečesa (še) nisi sposoben. Ampak če so ZDA in z njimi svet leta 2008 zaživeli v iluziji, da je Amerika premagala rasizem in v naslednjih osmih letih pod vodstvom Baracka Obame zmago nad rasizmom utrdila, iluzije o predsednici ni bila sposobna ustvariti niti Hillary Clinton, kaj šele Elizabeth Warren, Amy Klobuchar, Kamala Harris ... Tokrat so iz predvolilne tekme izpadli vsi nebeli kandidati, ne glede na spol. Na novinarsko vprašanje, kakšno sporočilo bo njen odhod poslal ženskam in dekletom, ki jih zdaj čaka odločitev med dvema belima moškima, je Elizabeth Warren odgovorila: "Vem. Eden najtežjih delov vsega tega so obljube in vse te deklice bodo morale čakati še štiri leta. Težko bo." Mimogrede, vse te deklice? Čas bo pokazal, ali je senatorka pretirano optimistična. Upravičeno pa se lahko vprašamo, ali ne bo zmaga predsednice le etapna zmaga v ameriški zavesti. Med razloge za zmago Donalda Trumpa leta 2016 lahko prištejemo tudi rasizem volivcev, ki so težko prebavili Baracka Obamo. Mizoginija ni nič manjše zlo. A konec koncev, kaj pa v tem življenju ni etapnega? Obrabljeno, ampak resnično: življenje je en sam boj …