Elizabeth Warren je sprva veljala za favoritinjo. Foto: AP
Elizabeth Warren je sprva veljala za favoritinjo. Foto: AP

70-letna senatorka iz Massachusettsa je sprva veljala celo za favoritinjo za osvojitev nominacije, saj bi z zmago lahko postala prva ženska na položaju predsednika ZDA, hkrati pa je hodila po ravno še sprejemljivi meji med progresivno levico in levo sredino.

A Warrenovi začetnega navdušenja, ki ga je bila deležna, in razmeroma prepričljivih nastopov na soočenjih (predvsem uničenje Michaela Bloomberga na zadnjem soočenju) ni uspelo unovčiti in ni osvojila niti ene zvezne države, še lastne ne.

Številni to pripisujejo predvsem temu, da je bila premalo radikalna in preveč preračunljiva, da bi osvojila volivce, ki imajo raje Bernieja Sandersa, a preveč leva, da bi odvzela glasove sredini.

Številnim progresivnim volivcem pa se je zamerila z ostrimi napadi na Sandersa, ki je s svojimi liberalnimi politikami veljal za njenega najneposrednejšega tekmeca.

Warrenova je bila na soočenjih prepričljiva. Foto: AP
Warrenova je bila na soočenjih prepričljiva. Foto: AP

Mnogoboj postal dvoboj

Boj za demokratsko nominacijo, ki se je začel kot rekordno številčen mnogoboj, je tako ta teden postal dejansko dvoboj med 78-letnim Sandersom, demokratičnim socialistom in senatorjem iz Vermonta, in 77-letnim Joejem Bidnom, centristom in podpredsednikom Baracka Obame, ki nikdar ne pozabi na to spomniti volivce, nima pa sam nobenih konkretnih predlogov ali lastne politične agende.

Če bi Sanders rušil ustaljeni sistem in status quo, pa Biden zagotavlja "varno" kontinuiteto, tako zasebnega zdravstvenega sistema kot tudi vpliva korporacij na politiko.

Za nameček pa številni kritiki opozarjajo na vidno pešajoče kognitivno stanje Bidna, ki med govori pogosto išče besede in meša pojme.

Warrenova je, podobno kot Sanders, zagovarjala regulacijo Wall Streeta in se borila proti korporacijam, a je med volilno tekmo podlegla in sprejela tudi sredstva t. i. super pacov (superpolitični akcijski odbori; PAC), kar Sanders dosledno zavrača.

Koga bo podprla?

Da bo Warrenova po slabi torkovi predstavi verjetno prisiljena priznati poraz, se je glasno ugibalo zadnjih 24 ur – pa čeprav je Warrenova sama še pred kratkim dejala, da namerava vztrajati do julijske konvencije – ne glede na izid.

"Vem, da ko smo začeli, to ni bil klic, ki ste ga želeli slišati. To ni klic, ki bi si ga želela opraviti. A ne bom pustila, da bi nam razočaranje zastrlo pogled na to, kar smo dosegli," je sporočila Warrenova danes članom svoje kampanje. "Ta boj se nadaljuje. In, seveda, boj bo lahko zavzel drugačno obliko, a jaz bom v tem boju in želim si, da v njem ostanete tudi vi."

Zdaj vsi čakajo, koga bo Warrenova podprla – Sandersa, ki ji je politično najbližje, ali bodo njuni nedavni spori in pritiski demokratske stranke, ki si nadvse želi Bidna za kandidata, tehtnico prevesili na Bidnovo stran.

Prav zaradi posredovanja stranke so se demokratski centristi ta teden poenotili okoli Bidna – tako so tik pred supertorkom strateško odstopili Pete Buttigieg, Amy Klobuchar in Tom Steyer in vsi podprli Bidna, po supertorku pa jim je sledil še Bloomberg in prav tako podprl Bidna.

Sanders je sinoči sporočil, da sta z Warrenovo na kratko govorila in da mu je sporočila, da razmišlja o nadaljnjih potezah. Ameriški mediji so danes, tik pred odstopom Warrenove, poročali tudi, da se je senatorka sešla s Hillary Clinton.

Clintonova, ki se je s Sandersom leta 2016 nepričakovano dolgo borila za predsedniško nominacijo, ne skriva svoje nastrojenosti do senatorja in mu še danes očita, da jo je prav on stal zmago proti Donaldu Trumpu na glavnih volitvah.