Foto: BoBo
Foto: BoBo

Številni sodelavci in sodelavke Pedagoškega inštituta smo tudi med podpisniki "peticije", ki opozarja na neresnost in nestrokovnost pri pripravi omenjenega strateškega dokumenta. Še posebej pa nas je na Pedagoškem inštitutu presenetil odziv MIZŠ-ja na to peticijo strokovne javnosti, ki z nenavadno lahkotnostjo omenja raziskave na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih že dolga leta opravljamo na Pedagoškem inštitutu.

V odzivu na peticijo (Dnevnik, 21. 1. 2020, MMC, 22. 1. 2020) MIZŠ navaja tudi razloge za pripravo nove bele knjige in kot ključni primer navaja, da bo prihodnja bela knjiga poiskala vzroke in pojasnila prepad med nadpovprečnimi rezultati in nizko motivacijo za učenje, ki ga je nazadnje izmerila raziskava PISA med srednješolci.

Pripravljavci bele knjige o šolstvu razburili pedagoško stroko

Naj si ob tem dovolim nekaj pojasnil. Raziskovalke in raziskovalci na Pedagoškem inštitutu merimo znanje, kompetence in motivacijo med učenci in učenkami z več različnimi mednarodnimi raziskavami (raziskave TIMSS, PIRLS, ICCS in ICILS v osnovni šoli in PISA v srednji šoli) in že vrsto let opravljamo tudi nadaljnje analize zbranih podatkov. Z izjemno nizko in stalno padajočo motivacijo učencev in dijakov se raziskovalno ukvarjamo od začetka uvedbe devetletne osnovne šole, to je več kot 20 let.

Podobno nizko motivacijo za učenje kot pri nas imajo na Finskem (ki si jo vodja delovne skupine dr. Jadran Lenarčič jemlje za vzor), z njimi in daljnovzhodnimi vrstniki si slovenski učenci delijo zadnja mesta na lestvicah motivacije med več kot 50 državami. V tem času je bilo opravljenega veliko analitičnega dela, tako pri nas kot drugje po svetu, ki je pokazalo, kako kompleksen raziskovalni problem je nizka motivacija.

Na to temo so bile na Pedagoškem inštitutu že opravljene številne sekundarne analize podatkov, v katerih smo iskali odgovore na omenjeni problem in skušali identificirati dejavnike, ki bi lahko pripomogli k dvigu učne motivacije (primer so sekundarne analize raziskave PISA v letu 2010, ki so dostopne v Digitalni knjižnici PI, in članki v reviji Šolsko polje; o povezanosti motivacije z dosežki, 2017; z dejavniki vzdušja v šoli, 2019; prispevki na konferenci NAMA za vse učitelje naravoslovja, 2017; na nacionalni konferenci PI in SLODRE, 2017; na konferenci KUPM za učitelje matematike, 2018; v obsežnem dvoletnem projektu sekundarnih analiz 2018–2019 je bil velik del posvečen študiju motivacije, pravkar pa se končuje tudi projekt Ciljnega raziskovalnega programa (CRP), ki raziskuje smernice v motivaciji pri nas in še v petih drugih državah).

Ministrstvo za šolstvo: Nova bela knjiga bo odziv na družbene spremembe

Posamezne razloge, da se učenci neradi učijo matematike in naravoslovja, in oboje malo cenijo, čeprav imajo visoke ocene, je težko identificirati, prav tako pa rezultati kažejo, da se nizka motivacija za učenje ne razlikuje samo med različnimi učenci, pač pa se med učenci razlikuje tudi povezanost učne motivacije z drugimi dejavniki učnih dosežkov.

Za osnovno šolo tako že nekaj let vemo, da je veselje do učenja večje med učenci, ki se v šoli tudi sicer varno in dobro počutijo ter sami ocenjujejo, da jih njihovi učitelji zavzeto poučujejo, ni pa veselje do učenja povezano z ocenami in dosežki ali, na primer, opremljenostjo šole ali uporabo IKT-ja.

Zaradi vsega navedenega me, kot direktorja PI-ja, preseneča izjava MIZŠ-ja, da bo nova bela knjiga poiskala in razložila vzroke nizke motivacije na eni in nadpovprečnih rezultatov na drugi strani v le nekaj mesecih, in to z delom komisije oz. delovne skupine, ki na izobraževalno-raziskovalnem področju (razen enega člana) nima nikakršnih referenc. Čeprav MIZŠ tudi finančno podpira t. i. mednarodne raziskave znanja, s takšnim stališčem izkazuje popolno nepoznavanje in podcenjevanje raziskovalnega dela, predvsem pa izsledkov analiz, s katerimi jih redno seznanjamo, a v zadnjem času niso deležni potrebne vsebinske pozornosti.

Na PI-ju si želimo, da bi MIZŠ resno in odgovorno obravnaval tako raziskovalne rezultate kot raziskovalce in raziskovalke in tako s konstruktivnim odnosom do stroke in javnosti gradil zaupanje v raziskovanje in raziskovalno delo, k čemur pa tovrstne rokohitrske izjave, na žalost, ne pripomorejo.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništva RTV Slovenija.