Pandemija je za nekaj tednov povsem zaustavila življenje in nas prisilila v prilagoditve. Foto: Pixabay
Pandemija je za nekaj tednov povsem zaustavila življenje in nas prisilila v prilagoditve. Foto: Pixabay

Dva najbolj nedavna takšna dogodka, ki sta preoblikovala obraz družbe, svetovne politike in globalnega gospodarstva, sta bila padec berlinskega zidu leta 1991 in teroristični napad v New Yorku 11. septembra 2001. Takšne dogodke, ki jih skupaj z njihovimi posledicami
za nazaj brez težave prepoznamo, a jih nadvse težko predvidimo, je avtor Nassim Nicholas Taleb v svojih delih označil za "črne labode" zgodovine.

Javna razprava

Na MMC-ju si želimo odpirati javno razpravo o tem, kakšne korake je treba narediti pri spoprijemanju z novim koronavirusom, ter o vprašanjih in izzivih, ki nas kot družbo čakajo v prihodnosti. Zato na tem mestu odpiramo prostor ljudem z različnih področij. Tokrat pozornost namenjamo društvu ASEF (Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija), ki je med študenti pripravila razpis razmisleka prav o teh temah.

Čeprav zdaj v celoti še ne moremo vedeti za velikost sprememb, ki jih pandemija virusa covid-19 prinaša za svetovno družbo, gospodarstvo in geopolitično okolje, je več kot očitno, da bo pandemija postala mejna točka v sodobni zgodovini. V tem zapisu bom predstavil svoje videnje tega, kako verjamem, da bo pandemija krojila našo prihodnost in služila kot potisk v prihodnost za mnoga področja naše družbe in obenem preoblikovala geopolitično okolje v nekaj bolj podobnega ne tako daljni preteklosti.

Mnoge spremembe, ki jih bo v naša življenja prinesla pandemija in naš kolektivni odziv do nje, so se že zgodili v prvih ključnih tednih. Spremembe, kot so porast brez primere v spletnem nakupovanju, spletni komunikaciji in sestankovanju, šolanju prek spleta, delu od doma in računalniški pismenosti med starejšimi, so bile predvidene kot dolgoročni trendi, ki jih je nenadna pandemija znatno pospešila.

Četudi se omejitve, namenjene zajezitvi širjenja virusa končujejo, bodo mnoge pridobljene potrošniške, delovne in družabne navade ostale tudi po koncu omejitev. Velike demografske skupine, kot so boomerji, znani po svojih togih delovnih in potrošniških navadah, so bile med pandemijo prisiljene v prilagajanje. Malo verjetno je, da bodo po koncu pandemije mnoge pridobljene potrošniške in delovne navade, ki so se izkazale za bolj priročne, opuščene. Potemtakem lahko pričakujemo, da se bo tudi po pandemiji več dela in trgovanja preselila na splet in tam ostalo. Nemalo napovedi je takšne spremembe že predvidevalo – virus jih je le pospešil.

Podatkov je v dobi informacij ogromno, a niso vsi uradna statistika

Večja razširjenost dela od doma, šolanja prek spleta in spletnega nakupovanja prinaša pomembne ekonomske, družbene in urbanistične posledice. Če izgubimo manj časa in denarja s transportom, nam lahko pomaga doseči večjo količina udobja in prilagodljivosti. Če bodo določena delovna mesta in izobraževalne institucije postale bolj dostopne, to lahko pomaga pri nujni prilagoditvi trga dela in izobraževanja. Manjša pomembnost geografsko bližnje lokacije lahko pomaga zmanjšati težavo gostega prometa in omogoči mestnim načrtovalcem svobodno urediti in preurediti mesta na način, ki je bolj posvečen integraciji novih tehnologij in rešitev. To pomeni tudi manj težav s prometom, ki povzroča vsakodnevne prometne konice ob prihodih in odhodih delavcev.

Bolj skrb vzbujajoča sta neustreznost in nefleksibilnost na področju javne uprave, ki ju je izpostavila pandemija. Socialni, zdravstveni in administrativni sistemi mnogih zahodnih držav se zanašajo na zastarele informacijske sisteme za namene sledenja okužbam ali komunikacijo med različnimi deležniki v boju proti virusu. To je pogosto onemogočilo dovolj koordiniran in učinkovit centraliziran odziv s strani zdravstvenega sistema. V luči tega so mnogi regulatorji začasno sprostili omejitve in omogočili bolj dinamičen in decentraliziran odziv.

Po drugi strani so se mnoge vlade po svetu odločile za bolj preprost in splošen odziv. Vlada ZDA se je na primer odločila za enkraten znesek 1200 dolarjev vsem polnoletnim državljanom. Razlog za takšno obliko zagotavljanja socialne varnosti skoraj gotovo ni njena cenovna učinkovitost ali ekonomska smotrnost, pač pa nezmožnost dovolj hitro zbrati podatke in vzpostaviti infrastrukturo za bolj usmerjen in učinkovit odziv. Bolj cinična, a morda vseeno točna opazka bi sicer bila, da vlada ne bila tako radodarna, če letos ne bi bilo volitev.

Ni vse zlato, kar pravijo, da se sveti

Po koncu pandemije lahko pričakujemo, da bodo države po svetu preučile smotrnost, sistemsko vzdržnost in učinkovitost svojih administrativnih in socialno-varnostnih sistemov, popravile najbolj očitne težave, ki jih je izpostavila pandemija in vzpostavile varovala pred potencialnimi nenadnimi šoki. To lahko vključuje integracijo novih informacijskih rešitev z boljšo integracijo v druge javne storitve ali pa, če se takšen pristop izkaže za smotrnega,
poenostavitev socialno-varnostnega sistema v smeri univerzalnega temeljnega dohodka ali
dohodkovnega nadomestila. Slednje se zdi morda bolj verjetno zdaj, ko so takšne rešitve vsaj deloma ali začasno že sprejele tudi vlade, ki so jim bile v preteklosti nenaklonjene.

Precejšnjega ekonomskega pomena so prav tako monetarne politike, ki so bile uvedene kot odziv na pandemijo s strani ameriške centralne Banke, ECB in drugih bančnih institucij. Od izbruha pandemije smo bili priča sunkovitemu padcu na borznih trgih, kakršnega nismo videli vse od velike depresije. Odziv centralnih bank je vključeval vse, od ukinitve zahtev po denarnih rezervah v komercialnih bankah, do bilijonskih injekcij svežega denarja v kapitalske trge in obrestnih mer celo pod ničlo. Čeprav so bile te mere dovoljšne za stabilizacijo finančnih trgov, so pripomogle bore malo k zajezitvi vala brezposelnosti, ki je gospodarstvo prizadel kot posledica koronavirusa in odziva nanj. Hiter in precejšen odziv centralnih bank in njegov učinek na denarne trge, inflacijo in gospodarstvo bomo ekonomisti verjetno preučevali še desetletje kasneje, ko bodo njegovi učinki vidni v celoti.

Trgi se bodo morali hitro prilagoditi vsem naštetim dejavnikom – bolj fleksibilni naravi dela in nakupovanja, višji brezposelnosti in bolj likvidnim finančnim trgom. Konsolidacija trga v prid velikim spletnim podjetjem, kot je Amazon, je verjetna, saj ti lahko na dinamičnem spletnem tržišču že zaradi narave ekonomije obsega ponudijo izdelke hitreje in ceneje. Nizke obrestne mere in večja dostopnost svežega kapitala pa bodo takšnim spletnim velikanom omogočile hitro širitev v tržne vrzeli, ki jih bo za seboj pustila pandemija. Prav tako bomo najverjetneje priča fleksibilizaciji trga dela, tako kot ukrep za reševanje krize brezposelnosti kot ukrepa, ki naj bi pomagal podjetjem bolje izkoristiti prednosti in prilagodljivost dela od doma.

Dober model mora združiti strokovnjake različnih strok

Pri odzivih vlad po svetu moramo biti posebej pozorni in pazljivi, ko prihaja do omejitev državljanskih pravic in svoboščin. Veliko držav se je v odzivu do pandemije zgledovalo po avtoritarni Kitajski. Poraja se vprašanje, do kakšne mere bodo omejitve in nadzor državljanov po vsem svetu po koncu pandemije odpravljeni. Z Nobelovo nagrado nagrajeni ekonomist Milton Friedman je znan po citatu, ki pravi, da "nič ni tako stalnega kot začasen vladni program". V luči mnogih nadzornih programov in omejitev svobode v odzivu na pandemijo je to nadvse skrb vzbujajoča misel, ki predvsem velja za države v razvoju, ki so politično bližje komunistični Kitajski in katerih demokratične institucije so še nerazvite ali v razvoju. V takšnih državah so vlade mnogo bolj pripravljene obdržati sisteme nadzora nad državljani po kitajskem vzoru.

Pandemija in z njo povezane družbene in ekonomske spremembe imajo prav gotovo
potencial, da na novo zarišejo meje na geopolitičnem zemljevidu sveta. Razločno so se pokazala razmerja med državami in velesilami. Odnos med Kitajsko in ZDA je bil vedno kompleksen, k trenju so prav gotovo pripomogla obmejna trenja v južnokitajskem morju in izvolitev Donalda Trumpa. ZDA in Kitajska sta ujeta v tako imenovano Tukididovo past –
zgodovinsko teorijo antičnega grškega zgodovinarja Tukidida, ki trdi, da sta obstoječa dominantna svetovna ali regionalna sila in rival v vzponu obsojena na konflikt.

Po takšnem nazoru sta ZDA in Kitajska obsojena na vsaj rivalski odnos. Na videz kooperativen odnos sta državi ohranjali pretekli dve desetletji, predvsem zaradi povezanosti njunih gospodarstev. Odkrita politična sovražnost bi bila namreč ekonomsko draga in politično nepriljubljena. Toda povezanost ameriškega in kitajskega gospodarstva se je vse od izvolitve Donalda Trumpa skupaj z medsebojno trgovino zmanjševala in pandemija in z njo povezani ukrepi so ta proces le še pospešili.

Mnoga zahodna podjetja danes opuščajo ali zmanjšujejo obseg proizvodnje na Kitajskem, bodisi zaradi nezaupanja v kitajsko vlado in njeno zmožnost preprečiti disruptivne dogodke kot je bila pandemija, bodisi v strahu pred nadaljnjimi sankcijami s strani zahoda v luči vedno slabših diplomatskih odnosov s Kitajsko. Vir teh je v neki meri prav gotovo netransparentnost kitajske vlade, kar se tiče odziva do koronavirusa. Države, kot je Japonska, celo ponujajo podjetjem finančne spodbude, če svojo proizvodnjo preselijo iz Kitajske. Medtem pa Kitajska poskuša razširiti sfero svojega političnega vpliva skozi zdravstveno in gospodarsko pomoč državam, v katerih ima strateški interes, kot so na primer Filipini.

V odzivu na izredne zdravstvene razmere je bilo med supersilama presenetljivo malo sodelovanja. ZDA so celo prekinile sodelovanje in financiranje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), saj naj bi imela Kitajska prekomeren vpliv na to mednarodno organizacijo. Marsikatera zahodna država danes Kitajsko obtožuje prepoznega odziva in celo prikrivanja izbruha pred svetom v prvih, ključnih dneh. Četudi je prva pandemija digitalne dobe prav gotovo globalna kriza, ki zahteva sodelovanje in koordinacijo zalog celotnega sveta, ostajajo skrbi o neoporečnosti WHO in posledično njene sposobnosti zagotoviti nepristransko vodenje svetovnega odziva in transparenten dostop do ključnih informacij.

Zaostrovanje trenj in manjšanje gospodarske povezanosti ter zaupanja v mednarodne institucije lahko privede do ponovne delitve sveta v geopolitične bloke – stanje, ki so ga mnogi vajeni iz časov hladne vojne, le s Kitajsko v vlogi, ki je v preteklosti pripadala Sovjetski Zvezi. Le čas bo pokazal ali bo pandemija covid-19 dogodek, ki bo izkristaliziral takšno preureditev geopolitičnih bojnih črt.

Pričakujem, da bomo na pandemijo in "veliko zaustavitev leta 2020" v prihodnosti gledali podobno kot danes gledamo na padec berlinskega zidu ali pa teroristične napade 11. septembra – kot na zgodovinsko ločnico sodobne zgodovine. Svet po covidu bodo odlikovali večja odprtost do tehnoloških in političnih novosti, izredno hitra preureditev svetovnih blagovnih verig in trgov ter geopolitična preureditev sveta. Lahko le upamo, da bodo ključne lekcije, ki se jih bomo naučili prav tiste o sodelovanju, prilagodljivosti, osebni odgovornosti brez prisile in potrebi po vključevalnih in neoporečnih mednarodnih institucij.

Kolegom svetujem, naj v težkih časih ohranijo odprtost za nove ideje, priskočijo na
pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo in izkoristijo priložnost, ki jo pandemija daje za akademsko rast. Karantene nam dajejo ne le obilico časa za osebno in akademsko rast, pač pa tudi bogastvo dogodkov brez primere z ravno tako izjemno možnostjo za opazovanje le teh.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.