Največja grozodejstva so seveda obglavljanja. Obredno obglavljanje je verjetno najučinkovitejši način zastraševanja in morebiti se svetovna javnost bolj zdrzne le še ob hipotetični situaciji, da iz tovornega prostora medcelinskega poleta pobegne leglo klopotač. A kljub vsej grozi rezanja glav si ne moremo kaj, da ne bi v vsem videli le vrnitve k žlahtni tradiciji človeške bestialnosti. Tudi v našem prostoru.

"Če misliš, primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako si za kaj, da bo imela moja država mir pred njim, ti pa veliko čast in slavo za njim," so prihodnjega terorista Krpana z Vrha rekrutirali katoliški fundamentalisti, ki so se tiste dni bojevali proti islamskim skrajnežem. Hočemo povedati, da obglavljenje stoji na začetku slovenskega slovstva.

In ko poslušamo o krščanskih koreninah Evrope, tako farji kot kravatarji pozabijo poudariti, da so to tudi korenine obglavljanj, sežigov, razčetverjenj in drugih poslastic, ki jih je mogoče videti v specializiranih muzejih po Evropi. Islamisti so le uporabili prakse, ki smo jih v zadnjih desetletjih institucionaliziranega in s tem brezosebnega pobijanja nekoliko zanemarili, a nikoli povsem pozabili.

Da je vtis evropske prakse še bolj živ, pričajo obveščevalni podatki, kako so eksekutorji praviloma Evropejci oziroma vsaj državljani evropskih demokracij. V bistvu gre za evropsko notranjo zadevo, umaknjeno na lokacijo, kjer je obglavljanje verjetnejše, kot bi bilo sredi evropskih prestolnic. Kar pa ne pomeni, da v Londonu, recimo, ni takih poskusov. In prav evropski bojevniki v vrstah Islamske države so največja uganka razumnega sveta. Čemu bi se človek iz visoko urbaniziranega okolja šel streljat na tisti pesek, ni povsem jasno, a predvidevamo, da so po bitkah z neverniki vrste v internet caffejih precej dolge - ko zagrizeni islamisti preverjajo, če jim je Nemčija nakazala nadomestilo za brezposelnost.

Analitiki razlagajo, da so za novačenje skrajnežev občutljive predvsem generacije priseljencev, ki se jim nikoli ni uspelo povsem vključiti v novo okolje in bataljoni sociologov po vsej Evropi imajo s temi integracijskimi težavami veliko veselja. A morebiti je resnica drugačna in nima nekega zapletenega socialnega predznaka.

Po našem, najverjetneje napačnem mnenju gre predvsem za generacije neizobraženih in neumnih posameznikov. Ali so neizobraženi, ker so neumni, ali so neumni, ker so neizobraženi, ali so preprosto leni, v bistvu niti ni pomembno. A od zgodnjega racionalizma sem poznamo dejstvo, da kolikor toliko razumnega in izobraženega posameznika sladkosti onstranstva, pa naj jih obljublja islam, krščanstvo ali budizem, ne morejo premamiti do te mere, da bi se žrtvoval za vstopni vizum …

Za trditev, da pri zločinih ISIS-a ne gre za vero, niti za izključenost, temveč bolj ali manj za naivnost, pomešano z neumnostjo, ni treba poznati zgodovine religije. Dovolj je prebirati Vladimirja Bartola, pa so zadeve bolj ali manj jasne.

In zato ni težava, ker zahodne demokracije niso razumele zapletenih procesov vraščanja milijonov priseljencev v staroselsko kulturo, niti ni težava, ker so s premalo milijoni podprle graditev priseljenskih kulturnih centrov … temveč je težava, ker so osnovnošolske učiteljice prenehale vztrajati, da je treba znati poštevanko in da je nujno znati sklanjati. Ali v nemščini ali v turščini ali v svahiliju ali v angleščini. Na drugi strani niti ni težava, da velesile vzdržujejo srednjeveške diktature zaradi naftnih interesov … Težava je v tem, da sunitski skrajneži bistva religije - ne svoje ne katere koli druge - sploh ne razumejo! Kar najlepše dokazuje njihovo pustošenje med Jezidi, ki so med zalivskimi blazneži edini dostojni verniki. Jezidizem, ki so ga fanatiki ISIS-a skoraj uničili, je nekakšna pravera, ki nosi v svojem bistvu usmiljenje in ljubezen do narave, kar pa je za dojemanje do blaznosti neumnih islamskih fanatikov seveda intelektualno prezahtevna abstrakcija. Sunitsko-šiitski spor je namreč izjemno enostaven in bi ga v slovenščino najlažje prevedli kot spor o "erbiji".

Da ti odrežejo glavo, ker se bedaki prepirajo o prerokovem ožjem sorodstvu, pa je že preneumno.

A da procesov znotraj neukih in zato manipulativnih množic ne razumejo najbolje, dokazuje tudi tokratna reakcija zahodnih sil. Islamsko državo bodo uničili z ognjem in mečem ter upali, da bodo s trupli uničili tudi delček ideje oziroma principa.

A najprej bi se morali naučiti, da je rezanje glave le druga stran palice, na katere začetku sedi uradnik z joystickom, ki iz tople sobe ubija s pomočjo brezpilotnega letala. Le da je njegovo mazanje rok s krvjo, za razliko od islamskega eksekutorja, v prenesenem pomenu.