Hollande in Sarkozy sta si na edinem neposrednem medsebojnem soočenju izmenjala kar nekaj žaljivk. Foto: EPA
Hollande in Sarkozy sta si na edinem neposrednem medsebojnem soočenju izmenjala kar nekaj žaljivk. Foto: EPA

Francozi tokrat poleg sloga lahko izberejo tudi vsebino.

Nicolas Sarkozy
Zadnji dnevi Sarkozyja kot francoskega predsednika? Foto: EPA
Matjaž Trošt
Matjaž Trošt je dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO

"Hollande – Sarkozy 5:0, vendar …" Tako je zadnji dan predvolilnega boja francoski časnik le Point na svoji spletni strani označil ozračje pred volitvami, kot ga slikajo javnomnenjske raziskave. Če predpostavljamo, da ankete dobro merijo razpoloženje med ljudmi, potem bi že lahko rekli, da se bodo Francozi na nedeljskih volitvah odločili za Francoisa Hollanda, ali še bolje predvsem proti Sarkozyju. Da ne kaže prehitro sklepati, je dan po edinem predvolilnem soočenju na francoski televiziji dal vedeti tudi Hollande. Čeprav se je v ostrem retoričnem spopadu, ki je veljal za zadnjo možnost, da bi predsednik Nicolas Sarkozy prevladal nad kandidatom levice, izkazal, je dejal, da se "zaveda, da volitev še ni konec in da so napovedi samo to". In te kažejo vse manjšo razliko med tekmecema. Strah pred neznanim?

Spremembe za EU?
Francozi tokrat poleg sloga lahko izberejo tudi vsebino. Predsednik Sarkozy je v preteklih mesecih, ko je EU koval fiskalni pakt in druge ukrepe za zajezitev širjenja grškega dolžniškega virusa igral ključno vlogo kot – recimo temu – manj vplivni del dvojca Merkozy. Najbrž bi sam trdil drugače. Kandidat socialistov Sarkozyjevo zapuščino tudi na evropskem gospodarskem parketu razume kot nezadostno in za svoja stališča dobiva vsaj približno podporo s strani tistih, ki menijo, da samo varčevalni ukrepi dušijo evropska gospodarstva. Ker se v zadnjih dneh veliko govori o paktu za rast, je očitno, da sprememba, ki bi jo za dinamiko soočanja s krizo prinesel socialistični predsednik v Elizejski palači, ne bi smela biti prevelika. O paktu za rast, a z različnimi poudarki, so v zadnjih dneh govorili praktično vsi.

Od skorajda patetičnega zagovora predstavnice Evropske komisije, da naj bi strategijo za rast že imeli in se ji reče Evropa 2020, do nemške kanclerke Angele Merkel, ki pa je v Pariz poslala jasno sporočilo o tem, da je treba varčevanju ob bok postaviti ukrepe za zagotovitev gospodarske rasti, ki ne prinašajo dodatnega trošenja. Ne glede na to, da so volitve v državi, ki predstavlja enega največjih gospodarstev v Evropi, pomembne že samo zaradi njih samih, pa je zaradi možnosti preloma z dozdajšnjimi evropskimi politikami tokrat zanimanje, ki ga prinaša nedeljsko odločanje francoskih volivcev – tudi zaradi nejasnih posledic morebitne spremembe – še toliko večje.

Enakovredno pred kamerami
Televizijski obračun v sredo je pokazal, da je tudi Hollande, ne glede na to, da še nikoli ni imel pomembnejše politične vloge v državi, očitno pretkan politični lisjak. Sarkozyju se je zoperstavil z njemu lastnimi pristopi. S sarkazmom, žalitvami, ironiziranjem. Skoraj triurni retorični spopad je bil tokrat prvič v predvolilni kampanji v znamenju gospodarskih vprašanj, ki še najbolj tarejo Francoze. V tem pogledu je Sarkozyjeva politika začrtana tudi z reformo upokojevanja in s priseganjem na nemško pot fiskalne vzdržnosti. Od Hollanda malodane celotna evropska levica pričakuje, da bo v razpravo o fiskalni vzdržnosti spravil tudi področja socialne vzdržnosti. Za uresničitev sprememb in reform bodo ključne poletne parlamentarne volitve. Med tistimi, ki računajo na več mest v parlamentu, je tudi vodja Nacionalne fronte Marine Le Pen. Ta je med tednom pričakovano napovedala, da v drugem krogu ne bo podprla nikogar, saj sta oba predstavnika vladajočega kapitalu uslužnega razreda.

Predsednik Sarkozy je v četrtek volivce Marine Le Pen nagovarjal z ustrahovanjem. Dejal je, da bi odločitev, da ne volijo ali da oddajo prazne lističe koristila zgolj Hollandu, kar pa bi prineslo razpuščenost na področju nezakonitega priseljevanja in noro trošenje. Za nov udarec predsednikovim možnostim je poskrbel tudi sredinski Francois Bayrou, ki je s svojimi devetimi odstotki podpore iz prvega kroga dal vedeti, da bo podprl Hollanda. Iz tabora Sarkozyja so po prvem delu volitev dejali, da se je predsednik v prvem krogu boril z deveterico tekmecev, tokrat pa da bo to boj 1 na 1. Glede na zapisano, bi v tem boju logično zmagal Francois Hollande. A izidi volitev niso nujno logični. Nemara posledica prepiha v denarnicah ali pa čustev.

iz Pariza za MMC

Francozi tokrat poleg sloga lahko izberejo tudi vsebino.