'Jeseniški bazen' je v več kot pol stoletja ustvaril ogromno odličnih hokejistov, ki so imeli velik vpliv na razvoj in prepoznavnost te igre pri nas. Prestol gotovo pripada Anžetu Kopitarju, ki je pred meseci na rudno grudo pripeljal Stanleyjev pokal za zmago v najmočnejši ligi na svetu - Ligi NHL. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
'Jeseniški bazen' je v več kot pol stoletja ustvaril ogromno odličnih hokejistov, ki so imeli velik vpliv na razvoj in prepoznavnost te igre pri nas. Prestol gotovo pripada Anžetu Kopitarju, ki je pred meseci na rudno grudo pripeljal Stanleyjev pokal za zmago v najmočnejši ligi na svetu - Ligi NHL. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Hokej na Jesenicah je v obdobju desetih letih doživel padce in vzpone. Tekmovanje v mednarodnem tekmovanju EBEL je bil kot afrodiziak za posameznike, ki jim je bil razvoj, širši pomen in poslanstvo hokeja ter športa v drugem planu. Zdi se, kot da je bil vstop v ligo EBEL hkrati rešitev in potop profesionalnega hokeja na Jesenicah. Posledice večletnega izpada profesionalne ekipe na Jesenicah bo slovenski šport občutil že zelo kmalu. Poteptani bodo sadovi dolgoletnega dela, bogata športna zgodovina bo samo še bogata zgodovina, zapisana v knjigah in srcih pristnih športnih navdušencev.

Miha Rebolj
Jeseničani prvaki četrtič zapored

Med drugim so proslavili 32 naslovov državnega prvaka (23 v Jugoslaviji ter 9 v Sloveniji), zadnjega od teh ravno na današnji dan pred natanko dvema letoma. Ponos slovenskega športa je med tem zaradi številnih vzrokov, ki imajo skupni imenovalec finančne narave, vmes ugasnil.

Kakšne posledice bo to imelo na razvoj slovenskega hokeja? Miha Rebolj, ki se kot predsednik HD Jesenice mladi trudi, da profesionalni hokej v železarskem mestu ne bi povsem zamrl, je prepričan, da negativnih posledic ne bo občutil le slovenski hokej, temveč ves slovenski šport. Kakšne pa so lahko dejanske posledice?

Leta 2001 sem se v svojem prvem intervjuju pogovarjal s Tonetom Vogrincem. Smučarski delavec se je ob koncu svoje profesionalne kariere zagledal v prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Čeprav je bila takrat Tina Maze šele najstnica z le nekaj nastopi v svetovnem pokalu, je v njej videl potencialno šampionko, a nato žalostno napovedal: "Za njo pa prihaja velika generacijska luknja." Šele dobro desetletje pozneje vidim, kako zelo je imel prav. Tako v zaznavi Tininega talenta kot luknji, ki seva za njo. Ženska slovenska reprezentanca je letošnjo zimo pokal narodov z 2.714 točkami končala na rekordnem četrtem mestu. A če odštejemo bero najboljše smučarke te zime (2.414), so vse preostale Slovenke osvojile okroglih 300 točk, niti osmino vseh, ki jih je zbrala Črnjanka.

A to še zdaleč ni edini primer generacijske luknje, ki seva v slovenskem športu. Morda še večja je v ženskem reprezentančnem rokometu, ki je po koncu obdobja Tanje Oder in Deje Doler le še obrobni igralec na evropskem parketu. V letih 2001 in 2003 so rokometašice na svetovnem prvenstvu osvojile 9. in 8. mesto. V obeh letih so Krimovke osvojile Ligo prvakinj. Kateri so vzroki za takšne luknje? Sila različni, tako od različnega bazena potencialnih športnikov, kakovosti dela trenerjev, ki se ukvarjajo z mladimi športniki, do finančnih problemov.

Ne želim gledati v prihodnost in ugibati o negativnih posledicah morebitne večletne odsotnosti profesionalnega hokeja na Jesenicah. A ta bi znal imeti dolgoročne negativne posledice na razvoj te športne panoge pri nas, ki se je ravno letos prvič prebil na olimpijske igre. V Sloveniji imamo po uradnih podatkih Mednarodne hokejske zveze vsega 148 profesionalnih igralcev. Zdaj pa si predstavljajte, da bi poleg že tako majhnega bazena še dodatno otežili ukvarjanje s to panogo. Del mladcev bi se gotovo preusmeril v druge klube, del pa bi gotovo prenehal igrati. In tega izgubljenega potenciala je najbolj škoda. Potencial, ki se ne more nikoli uresničiti. Ne zaradi lastnih napak ali poškodb, ampak zaradi slabega kolesja, ki ga poganja denar.

Je denar sploh pomemben? V tako težkih gospodarskih časih se zdi, da ni. Slovenski športniki so namreč v svetovnih pokalih to zimo osvojili 55 stopničk in skoraj podvojili prejšnji rekord! A ta čudež je zgolj pesek v oči, denar je še kako pomemben. Razlika med posameznimi in ekipnimi športi je velika, finančno stanje v ekipnih športih je mnogo težje. Slovenski nogomet ima le en finančno stabilen in urejen klub ter kar nekaj polprofesionalnih klubov v prvi ligi, zato ni čudno, da je zadnja leta težko napolniti komaj 10-člansko elitno ligo.

Slovenska košarkarska liga je zadnja leta izjemno izenačena in nepredvidljiva, kar ji daje dodaten čar. A v resnici se slovenski ligaši niso približali papirnatemu gospodarju Olimpiji, v resnici je ta naredila več korakov nazaj, zato je liga tako izenačena. Ljubljanski "večni evroligaš" je po 17 letih izgubil vstopnico za najmočnejšo evropsko košarkarsko tekmovanje. Tudi ta rez bi lahko imel velike posledice za razvoj te panoge pri nas.

Denar je še kako pomemben, pomanjkanje tega ima in bo imelo vse večje negativne posledice v slovenskem športu. Ne nazadnje je to podobno krčenju pravic "državljana v resničnem življenju". Ko človek enkrat izgubi pridobljeno pravico, jo le stežka dobi nazaj, vmes pa utrpi precej škode.

Temperatura jeseniškega jekla je ta hip res nizka, a dokler žerjavica tli, ima še vedno potencial, da postane spet vroče. V dobro slovenskega športa, ne le hokejskih Jesenic.

Hokej na Jesenicah je v obdobju desetih letih doživel padce in vzpone. Tekmovanje v mednarodnem tekmovanju EBEL je bil kot afrodiziak za posameznike, ki jim je bil razvoj, širši pomen in poslanstvo hokeja ter športa v drugem planu. Zdi se, kot da je bil vstop v ligo EBEL hkrati rešitev in potop profesionalnega hokeja na Jesenicah. Posledice večletnega izpada profesionalne ekipe na Jesenicah bo slovenski šport občutil že zelo kmalu. Poteptani bodo sadovi dolgoletnega dela, bogata športna zgodovina bo samo še bogata zgodovina, zapisana v knjigah in srcih pristnih športnih navdušencev.

Miha Rebolj
Jeseničani prvaki četrtič zapored