Rdeči vragi so v finalu Evropske lige brez večjih naporov premagali Ajax (2:0) in v svoje vitrine postavili še zadnjo veliko lovoriko, ki jim je manjkala. Pogled na statistiko namiguje na premoč nizozemske kovnice talentov (posest od 69- do 31-odstotna, vsi streli 17—7, koti 5—2), a kako jalovi so bili ti streli, pove statistika udarcev v okvir vrat (4—3 za rdeče vrage, pri čemer je Ajax dva strela iz obupa sprožil popolnoma ob koncu tekme).

"V nogometu je veliko pesnikov, a pesniki ne osvajajo veliko lovorik. Vedeli smo, v katerih elementih igre je Ajax boljši in v katerih smo boljši mi. Naša naloga je bila omrtviti njihove prednosti in izkoristiti slabosti. To smo delali od prve minute in popolnoma zasluženo osvojili lovoriko," je svojo filozofijo razgrnil Mourinho.

S tem gotovo ni osvojil srca ljubiteljev napadalne in gledljive igre, gotovo pa je osvojil srca tistih, ki stiskajo pesti za njegove klube in predvsem njihove lastnike.

Še bolj kot zadnji kos sestavljanke lovorik je za United pomembno dejstvo, da si je z zadnjim uspehom zagotovil Ligo prvakov. Zmaga v Evropski ligi prinaša igranje v kvalifikacijah. Neposredno mesto v Ligi prvakov pripada branilcu naslova, ker pa sta si tako Juventus kot Real naslednjo Ligo prvakov zagotovila prek domačega prvenstva, je avtomatično vabilo za glavni del Lige prvakov prešlo na United. Čeprav je ta prvenstvo končal le na šestem mestu, ima enako nagrado, kot bi bil v prvenstvu drugi ali tretji (le da ima še evropsko lovoriko).

Mourinho je prvo sezono končal z zelo dobro oceno, a ne gre spregledati precejšnje nemoči v prvenstvu, kjer je škripalo predvsem v napadu. Rdeči vragi pod vodstvom Alexa Fergusona Premier League niso nikoli končali nižje od tretjega mesta. Po njegovem slovesu še nobenemu nasledniku ladje ni uspelo zasidrati med najboljše tri. To je brez dvoma naslednji cilj Portugalca, ki je v vsakem klubu, kjer je zdržal vsaj dve leti (Porto, Chelsea 1, Inter, Real, Chelsea 2), v svoji drugi sezoni tudi osvojil naslov državnega prvaka. Vstopnica za evropsko elito prinaša tudi precej močnejše karte pri dejavnosti na poletni tržnici, kjer se obetajo novi rekordni prestopi.

United in Ajax spadata med velikane evropskega nogometa, a med njima je ogromno razlik, za katere ni treba uporabljati lupe. Pridni statistiki so se pred finalom igrali z analizo denarja, 20-kratni angleški prvaki so samo v zadnjih treh sezonah za okrepitve porabili 455 milijonov funtov, na drugi strani je klub iz Amsterdama od leta 1945 za vse okrepitve odštel vsega 379 milijonov funtov. Sinovi bogov po tradiciji stavijo na mladost in hitro igro. Spomnimo se le zadnje zmage v Ligi prvakov, kjer so pred 22 leti blesteli mladi Patrick Kluivert, Clarence Seedorf, Edwin van der Sar ..., med zelo zrelimi je bil le Frank Rijkaard.

Prekletstvo te filozofije in finančnih okvirov je v tem, da ne more dolgo obdržati ekipe, številni talenti se tako hitro razbežijo po bogatejši Evropi. Varovanci Petra Bosza so skozi sezono navduševali, a na dveh frontah končali na drugem mestu (v prvenstvu so za eno točki zaostali za Feyenoordom). Na velikem odru so pomembne tudi izkušnje in te so Ajaxu letos nekajkrat zmanjkale sploh v gosteh, saj so v Evropski ligi na tujem terenu zmagali le v prvem krogu skupinskega dela, nato so se reševali predvsem po zaslugi dobrih predstav v svoji Areni. Izkušnje prinašajo mirnost, če temu dodamo še Mourinhovo taktiko, je uspeh blizu.

Statistika: Mourinhovih 14 finalov (brez superpokalov)