Za prostato ... med rjuhe. Foto: <a href=freedigitalphotos.net">
Za prostato ... med rjuhe. Foto: freedigitalphotos.net
Natalija Gorščak
Natalija Gorščak. Foto: MMC RTV SLO

Rada jem, in to dobro. Kolesarim le zato, da pridem z enega konca mesta na drugega, vrtnarim zato, da potem lahko jem domače pridelke. Plešem zato, ker obožujem ples.

In ne, nisem tekla z brki za prostato. Najprej sem se spraševala, zakaj si kar naenkrat vsi puščajo brke, pa sem na FB prebrala, da je to Movember. V soboto, ko je nešteto fantov in deklet teklo za prostato, sem se jih opazovala ter razmišljala, ali se zavedajo, da je za to, da prostata dobro deluje, pomembna redna spolna dejavnost. Te je v naši državi iz dneva v dan manj – raje gledamo razne Paradise hotele, predtem Kmetijo, Bar in podobne resničnostne šove, v katerih – joj, kaj res – ljudje seksajo. Spolnost je, kot je videti, postala nekakšen privilegij. Nimamo časa. Delamo, nakupujemo, študiramo, tvitamo, srfamo, telovadimo, tečemo. Halo? Seks je za odraslega človeka taka potreba kot hrana. Banaliziram? Morda, vendar poglejte okoli sebe in dobro premislite, kako nepotešenost vpliva na vašo okolico: Slovenija je ena nepotešena dežela.

Vse, kar bi nam lahko nudilo zadovoljstvo in užitek, smo spremenili v delo, trpljenje in frustracijo. Iz vsega, kar je bilo nekoč preprosto, smo naredili dramo. Rada plešem, sem že napisala, a kaj, ko danes lahko plešeš samo na plesnih tečajih ali pa na prireditvah plesnih šol. Tek je postal znanost, kolesarjenje isto, v bistvu vsak šport zdaj obravnavamo kot dejavnost, ki krepi telo, ne pa kot dejavnost, ob kateri se družimo in se imamo lepo. Nabijanje badmintona pred hišo in zafrkavanje sta preteklost. Zdaj to počnemo v smrdljivih telovadnicah, polnih prahu in bakterij, podobno kot je to z množico športov, ob katerih smo se nekoč družili na dvoriščih. Zvenim nostalgično? Kaj je to DRUŽENJE, ZABAVA, SMEH? Zakaj moramo imeti komike, da se smejemo? Včasih smo sedeli v kavarni in stresali neumnosti. Ko se danes zafrkavaš ali duhovičiš na primer v službenem dvigalu, le redko naletiš na ljudi, ki se odzovejo – nasmehnejo se, redkokdaj ti kdo kakšno navrže nazaj – pa tako malo je treba. Od zabave nam je ostala le beseda, saj so zabave postale čas in kraj za nažiranje in nalivanje ter razkazovanje. Mimogrede, ali veste, da človek tudi goste za oddajo lažje najde, če se ob vabilu malce pošali?! Kakšen popust v trgovini si tudi izposluješ s šalo… pa tudi kakšni kazni se izogneš s humorjem – ja, tako smo ga vsi potrebni.

V soboto so tekli mimo in razmišljala sem, kaj bi bilo, če bi imeli na primer namesto teka za prostato seks za prostato. Recimo v soboto, 1. decembra, si namesto teka ali katerega koli drugega športa, namesto dobrega kosila ali nakupov, namesto tvitanja ali gledanja televizije privoščite – seks. Na zdravje!

P. S.: Če kadite, si potem eno kar prižgite. Brez slabe vesti! Kajenje kot užitek zagotovo ne more škoditi, čeprav minister ne misli tako:)