Kolumna sestre Romane Kocjančič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Kolumna sestre Romane Kocjančič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Zakaj so luteranci povabili na praznovanje 500. letnice reformacije na Švedsko papeža Frančiška? Zakaj se je vabilu odzval, in to na dan, ko je Martin Luter pred 499 leti s 95 tezami zahteval prenovo Katoliške cerkve in sprožil razkol v Katoliški cerkvi? Versko in politično gibanje ima veliko povedati nam vsem.

Tako pri ekumenski molitvi v katedrali v Lundu, kjer so leta 1947 ustanovili Svetovno luteransko zvezo, kot pri slovesnosti v dvorani v Malmöju so navzoči verski voditelji poudarjali, da preteklosti ni mogoče spremeniti, lahko pa ozdravijo spomin. Predvsem pa to, da iščejo, kar jih povezuje. Tudi zato sta predstavnika Caritas Internationalis Michel Roy in Maria Immonen s Pomoči svetovne luteranske zveze podpisala sporazum o skupnem sodelovanju. Podprla so ga pričevanja s področja varovanja narave, prizadevanja za mir in dela z begunci in migranti. Pretresljiva je bila olimpijska tekmovalka Rose Lokonyen iz Južnega Sudana, ki živi v Keniji in si prizadeva, da bi imela mlada dekleta priložnost za šolanje, ali pa škof iz Alepa v Siriji: "Ne pustite, da našo ljubljeno Sirijo porušijo in razkosajo!"

500-letni razkol je bil za obe cerkvi boleč. Korak k zbliževanju je ustanovitev Ekumenskega sveta po Drugem vatikanskem koncilu. Velik korak na poti k edinosti je bila leta 1999 izjava Katoliške in Evangeličanske cerkve o opravičenju v Augsburgu. Mešana komisija pa je odprla leta 2013 novo pot v prihodnost z dokumentom Od konflikta do skupnosti. 31. oktobra letos je res dozorel čas za prehod od konflikta k skupnosti, kar je v Lundu dejal tajnik Svetovne luteranske zveze Martin Junge. Podpis izjave voditeljev obeh cerkva pa pomeni nov svetel začetek v zgodovini evangeličanov in katoličanov.

Iz reformacije se lahko verniki obeh cerkva veliko naučimo. Sodobniki Lutra, tudi pod vplivom italijanskega humanizma, so v 16. stoletju prinesli nov pogled na svobodo človeka in nujno prenovo Katoliške cerkve, ki je pogosto namesto evangelija postavila na prvo mesto mamonski denar. Škofje, duhovniki in plemstvo, ki so sledili razsvetljenim idejam prenove, so se zavzemali za slovenski jezik, tiskali knjige, poglabljali med ljudmi Sveto pismo in poudarjali, kako pomembna je molitev. Prek knjig se je slovenski jezik uvrstil tudi med evropske jezike.

Edinstven ekumenski dogodek pa poziva tudi nas, Slovence, da ozdravimo spomin, odpravimo ideje, ki nas ločujejo ter spodbujajo sovraštvo in razdvojenost, in da naj pride dan, ko bomo eno, v spoštovanju svobode in različnosti vsakogar od nas! Toda ta mir srca mora najprej vsak doseči pri sebi!

Dogodek na Švedskem res ni bil kar tako. Švedska, obmorska nordijska država v Skandinaviji, liberalna v družbenem in verskem življenju, hrepeni po duhovnosti, verniki po Bibliji. Vzorni pa so v medsebojnem sodelovanju in strpnosti do različno mislečih. 17 odstotkov je priseljencev, število pa se z migranti in begunci veča. Prav na tem področju so dobrodelne ustanove cerkva zelo aktivne.

Tokratni dogodek, preroški korak voditeljev dveh krščanskih cerkva, spodbuja prek podpisane izjave župnije in cerkvene občine, naj bodo ustvarjalne pri oznanjevanju evangelija Jezusa Kristusa in karitativni dejavnosti. K čemu bo to spodbudilo pri nas voditelje Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi in Katoliško cerkev, pa bomo lahko opazili že to nedeljo, na slovesnosti praznovanja 500-letnice reformacije v Murski Soboti!

"Dialog je edina pot iz vseh konfliktov!" je ponovno na Švedskem poudarjal razsvetljeni Frančišek.