Mario Monti s svojo varčevalno politiko ni prepričal italijanskih volivcev. Foto: EPA
Mario Monti s svojo varčevalno politiko ni prepričal italijanskih volivcev. Foto: EPA
Matjaž Trošt. Foto: MMC RTV SLO

Mario Monti, ki ga je še v obdobju dvojca Merkozy za predsednika italijanske vlade bolj kot ne nastavila trojka Berlin, Pariz in Bruselj, je bil konec tedna v evropski prestolnici. Sledili so aplavzi med njegovim nastopom na eni izmed konferenc, sestanki z najvišjimi predstavniki Evropske unije in očitna naklonjenost evropske birokracije tehničnemu premierju, ki ni našel poti v srca italijanskih volivcev. V Bruslju poraza svojega kandidata na italijanskih volitvah ne priznavajo, pravijo, da slišijo skrbi Italijanov, a obenem vztrajajo pri politiki zategovanja pasu in reform. Zakaj bi bila Italija kaj drugačna od Portugalske, Španije, Grčije ... Splošno sprejeta pot finančne konsolidacije še nima ustreznih popravkov. Volitve v Nemčiji so jeseni.

V obdobju, ko iz meseca v mesec evrsko območje nadgrajuje rekordne stopnje brezposelnosti, se preprosto moramo vprašati, zakaj so vodilni v EU-ju še naprej tako zelo prepričani, da je trenutna usmeritev pravilna. Morda pa je vprašanje kljub vsemu napačno postavljeno. Bi se morali vprašati, zakaj pravilna usmeritev voditeljev EU-ja še naprej deluje napačno?

Francija je sporočilo iz Rima izkoristila za poziv k omilitvi ta čas za večino nedosegljivih javnofinančnih ciljev. Primanjkljaja pod tremi odstotki BDP-ja predvidoma v tem letu ne bo dosegla niti bogata Nizozemska, ki je še ena redkih z najvišjo bonitetno oceno v evrskem območju. Poleg nje so to še Nemčija, Luksemburg in Finska. Kar seveda postavlja pod vprašaj vsa tista ostra stališča nizozemskih predstavnikov o nuji po doseganju kriterijev na evrskem jugu.

Dejstvo je, da je v Italiji slavil populizem, a vprašanj, ki jih populisti izpostavljajo, ne bi smeli jemati zlahka. Včasih namreč za populizem obstaja vse prej kot prazno ozadje. In vse prevečkrat pozabljeno dejstvo, da politika ni sama sebi namen, temveč v službi volivcev. Morda tega pri Evropski komisiji niti ne morejo v celoti razumeti, saj kljub prepričevanju v nasprotno pač niso odraz politične volje evropskih državljanov ali celo socialna institucija, temveč institucija v službi evropskih držav.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije je nato lomastil med očitki o populizmu in nujnosti, naj Rim sledi zavezam, ki jih je dajala tudi Montijeva vlada glede ureditve javnih financ in reform. Še manj to želijo razumeti na finančnih trgih, ki prek takšnih ali drugačnih povezav in obljub o okrepljeni regulaciji ter delitvi bremena krize še naprej delujejo, kot so. Ne, nič ni narobe s svobodnim trgom, še manj s tem, da denar kroži in da financerji služijo ali izgubljajo milijone, a da za strah ali težave krivijo volivce, ki so baje namesto pravih politikov izbrali klovne …

Ta je pa bosa. Kar koli si že mislimo o Berlusconiju ali Grillu. Še en dokaz več, kako samoumevna je volilna pravica, nemara celo demokracija.