Kirurgi že leta opozarjajo in s posnetki iznakaženih rok in obrazov prepričujejo starše in mladostnike, naj se odpovedo igranju s petardami in z drugimi pirotehničnimi izdelki. Na nevarnost uporabe petard in raket opozarjajo tudi mediji, med drugim naša televizija, Televizija Slovenija.

Sinoči, v špici Odmevov, kot uvod v novico o ponesrečenem osnovnošolcu, ki so mu v UKC amputirali obe roki do zapestja, pa je TVS ponovno predvajala oglas za pirotehniko; če bi bil človek zloben, bi stvar razumel kot posmeh nesrečnemu dogodku s petardo.

Seveda je resnica daleč stran od tega: stvari na nacionalki se nemalokrat dogajajo po inerciji, nehote, ko desnica ne ve, kaj počne levica, kot bi rekli v prispodobi. In to je problem osrednje televizijske hiše: pomanjkanje refleksa, avtonomnost posameznih programskih sklopov, potreba po formiranju službe, ki bi motrila na primere, kakršen je bil sinočnji, in na nekatere druge, manj opazne, ki jih javni servis ne bi smel dopustiti, na primer predvajanja oglasov med intoniranjem državne himne na športnih tekmovanjih.

Nocoj, pred Dnevnikom in Odmevi, naj se ne zgodi več, da bi morali gledati ime oglaševalca, ki prodaja nesrečo in žalost!