Marjan Šarec. Foto: BoBo
Marjan Šarec. Foto: BoBo
Matija Stepišnik
Matija Stepišnik. Foto: Borut Krajnc

Ob odločni podpori dveh vladnih strank, pet pred 12 še opozicijskega NSi-ja in v zadnjih dneh kampanje še močnem angažiranju pomembnega dela gospodarstva in estrade, je Borut Pahor le uspel obraniti nalet kamniškega župana.

Za Šarca ni stopila nobena večja politična sila, sta se pa Janez Janša in Milan Kučan v nepričakovani koaliciji angažirala v kritiki Pahorja. Ta je glasove iz prvega kroga le rahlo povečal, medtem ko je Šarec osvojil skoraj 80 odstotkov več glasov kot na prvo volilno nedeljo.

Predsednik, ki je pet let poudarjal, da združuje, je volilno telo pri liderskem slogu očitno polariziral. V nezanemarljivem delu so bili glasovi za Šarca tudi kritika pahorjanske instagram politike. V drugi petletki Pahor ne bo več pod pritiskom permanentne kampanje, saj tekme za tretji mandat ne bo, prav tako bi lahko odpadla hipoteka, ki jo je imel pri Janši zaradi njegove podpore na volitvah proti Danilu Türku.

Fenomen Šarec, še včeraj zgolj lokalni politik in komedijant, je z vzponom v predsedniški tekmi pokazal, da se upor proti političnemu establišmentu, kot ga pooseblja tudi Pahor, nadaljuje. A Šarec je Pahorja načel tudi s populizmom, popreproščenjem politike, ki se v svojih razlagah kompleksnih pojavov sklicuje na ljudskost in zavezanost terenu. Oblikoval je politično figuro, s katero se vzpostavlja kot kandidat podeželja in province, vse to pa le krepi špekulacije o novi stranki, ki zna biti zaradi Šarčevega osebnega profila še večja zagonetka za desnico.

V širšem kontekstu ni nepomembna izjava Karla Erjavca, ki je razplet volilne nedelje prevedel v ugotovitev, da Slovenija novih obrazov ne potrebuje. Ja, etablirana politika v Pahorjevem obstanku vidi etapno zmago v bitki za lastno preživetje.

A dobrih novic za klasični politični vrh in prostor v branju volilnih izidov ni veliko: potencial novih obrazov se očitno ni izpel, enako velja za zahteve po menjavi generacij in spremembah. Pod črto so predsedniške volitve tudi z visoko volilno abstinenco potrdile nezadovoljstvo s politiko, in to čeprav ima Slovenija eno višjih gospodarskih rasti v Evropi.