Zastava Falklandskih otokov. Foto: EPA
Zastava Falklandskih otokov. Foto: EPA
Mike Summers
Mike Summers. Foto: EPA

Prebivalci Falklandskih otokov želijo mednarodni skupnosti sporočiti tudi svoje želje in upajo, da v prihodnosti ne bodo več jedro spora in groženj najbližje države v regiji Argentine.

Izid glede odločitve otočanov, ali tudi v prihodnosti želijo ostati del čezmorskega ozemlja Združenega kraljestva, je jasen. Večinsko prebivalstvo je britansko, na otokih živi že deveta generacija. Med prvimi prebivalci otokov so bili tudi Portugalci, Francozi in Španci, večinsko britansko prebivalstvo pa je svojo odločitev jasno podalo že leta 1832, ko so tudi uradno postali del Združenega kraljestva. Vse od leta 1833 pa Argentina zahteva, da otočje postane del ozemeljske celovitosti južnoameriške države, saj je otokom regijsko bliže. Njihov glavni argument je tudi, da so Britanci v 17. stoletju začeli namerno priseljevanje na otoke. Argentina tudi danes zastopa stališče, da je vprašanje Falklandov ozemeljsko in da v okviru tega želje tamkajšnjih prebivalcev niso kredibilne.

Grožnje je Argentina še povečala v času peronske politike v 50., uresničila pa jih je 2. aprila leta 1982 z vojaško zasedbo otokov. Kot smo izvedeli s pred kratkim objavljenih arhivov nekdanje britanske premierke Lady Margaret Thatcher, je bila novica o vojaškem prevzemu Falklandov najhujši udarec v njenem življenju. Thatcherjeva je na krizni seji britanskega parlamenta obvestila poslance o argentinski vojaški zasedbi, v 72 dni trajajoči vojni za Falklande so Britanci tedaj nepomembno in majhno otočje na južni hemisferi dobili nazaj. Zadnja vojaška bitka velikega Imperija je Tahtcherjevi leto dni pozneje zagotovila zmago na volitvah, konservativcem pa oblast, ki je trajala še v naslednjem desetletju.

Falklandci so se v zgodovini ukvarjali predvsem z ribištvom, ki v zadnjem času v majhno državno blagajno prispeva 50 milijonov funtov, ena izmed panog je tudi turizem.

Na otokih, ki so skoraj 13.000 kilometrov oddaljeni od Londona, se danes odločajo o svoji prihodnosti, mednarodni skupnosti želijo sporočiti lastno voljo. Glasov jutri zvečer verjetno ne bo težko prešteti, izid referenduma je jasen. Falklandci, ki imajo svojo vlado in nekajčlanski parlament, tudi v prihodnje želijo ostati del čezmorskega ozemlja matične Velike Britanije oz. del ozemlja Združenega kraljestva. Politik in član parlamenta Mike Summers je za RTV SLO povedal: "Glavno pri referendumu je, da svetu pokažemo, da Falklandci imajo svoj glas. V preteklosti je Argentina vzpostavila zahteve po suverenosti in postala težava med Argentino ter Veliko Britanijo, ki sta ignorirali ljudi, ki živijo na otokih. Z uveljavitvijo svojih želja pa upamo, da bo postalo jasno, da so ljudje, ki živijo na teh otokih, in da je njihov glas treba upoštevati.“

Referendum pa pod budnim očesom spremljajo številni po svetu, tudi na Kitajskem in Japonskem. Znano je, da med državama obstaja spor glede lastništva otokov, ki jih Japonci imenujejo Senkakusoto. Pravzaprav gre za nenaseljeni otok, ki pa je za Japonce strateškega pomena. Če izgubijo ta otok, potem se bistveno zmanjša obseg japonskih voda, mednarodne vode pridejo nevarno blizu Japonske, tega pa si ne želi niti Amerika, ki ima še vedno svoja vojaška oporišča po vsej Okinavi, težave v regiji, povezane z ladjevjem Severne Koreje, bi še narasle. Občasno Japonci na Senkakusoto pripeljejo nekaj zabojnikov betona, saj se otok nevarno poseda in lahko zaradi nezadostne višine izgubi klasifikacijo otoka.

Pa še nečesa ne smemo pozabiti. Po drugi svetovni vojni je japonske severne otoke Karafto zasegla Sovjetska zveza in prvotne prebivalce izselila in napodila na osrednji japonski otok ter začela namerno priseljevanje sovjetov. Otočje, ki se zdaj imenuje Saharin, pa je lahko izhodišče argentinskih zahtev.

Falklandski otoki so gospodarsko uspešni, njihov prihodek pa drastično povečujejo nedavne najdbe naftnih črpališč v njihovi okolici.