Timi Zajc že dalj časa želi tekmovati v okviru samostojne ekipe. Foto: BoBo
Timi Zajc že dalj časa želi tekmovati v okviru samostojne ekipe. Foto: BoBo

Planiška zgodovina je dobro popisana in ohranjena, za presežke so po vrsti znali poskrbeti gledalci, zmage domačih skakalcev/letalcev in seveda svetovni rekordi.

Zajc izključen, Bertoncelj se je poslovil, P. Prevc na ekipni tekmi

Skakalni objekti pod Poncami so imeli pogosto mistično moč in navdih pri tistih Slovencih, ki niso bili v formi, kar naenkrat so se jim podaljšala krila, znali so se uleči na zračno blazino in jadrati precej metrov več, kot je morda nakazovala forma. Kot da bi pri igranju računalniške igre dobili geslo za dodatnih deset metrov.

Pogled na izide na začetku sezone je jasno kazal, da forma večjega dela reprezentance ni bil prav spodbudna in da je marsikdo upal na planiški preblisk. A tega v petek na prvi tekmovalni dan ni bilo. Upi na morebitno medaljo so se podrli že v prvi seriji, po drugi pa je Timi Zajc s svojim komentarjem na Instagramu iz stolpa jenge hkrati izmaknil štiri bloke in porušil že tako ali tako ne preveč stabilen stolp.

Oster odziv Timija Zajca: Glavni trener naj prevzame odgovornost

V celotnem dogodku preprosto ni zmagovalca. Da se perilo pere zgolj v slačilnici, je osnovni aksiom športnih pravil. Na tej točki je 20-letni skakalec naredil napako, ne glede na vse morebitne pobude ali predloge, ki jih je morda prej sprožil med štirimi stenami. Če je čutil, da ima zadnji izhod v podobi spletne izpovedi, bi moral počakati najmanj do konca tekmovanja, če ne sezone.

A nič bolj ne morem razumeti hitre reakcije in Zajčeve začasne izključitve iz reprezentance. Čeprav je kršil interna pravila, bi se lahko pokazalo več človečnosti, več razumevanja in več premisleka. Če je v interesu vseh vpletenih skupno dobro (kar si predstavljam v podobi uspešnih nastopov in razvoja Zajčeve kariere), bi bila rešitev lahko vse kaj drugega kot takojšnji prižig rdeče luči. To bolj spominja na premoč argumenta moči kot pa moč argumentov.

Ljubo Jasnič

To me spomni na eno večjih težav vseh kolektivov (ne samo športnih) − komunikacija. Brez jasne in transparentne komunikacije hitro pridejo težave. To velja tudi za uspešne kolektive. Ko zmanjka še uspeh, potlačene in nerazrešene težave še prej butnejo na plano.

Največja žrtev dogodka je samo tekmovanje in organizatorji, ki so kljub težkim družbenim in zdravstvenim razmeram pripravili več kot vzorno tekmovanje, ki je vsem zagotovilo izjemne razmere za nastope. December z nizkimi temperaturami sicer res ni tako romarski kot marec, ki včasih omogoča ogled celo v kratkih rokavih, a reflektorji so pričarali nov odtenek pravljične kulise, za piko na i pa smo v obeh konkurencah videli razplet, v katerem so odločale izredno majhne razlike. Posamično tekmo je v štirih skokih odločala polovica metra, ekipno tekmo z osmimi skoki pa en sam meter.

Tekmovalna drama je bila s tem popolna. Če smo usodni zaplet videli v slovenskem sporu, lahko le upamo, da nas katarza čaka ob koncu zime, ko bodo skakalci spet obiskali Planico.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.