Luka Dončić ‒ navihan, nasmejan, poln upanja in kakovosti. Foto: AP

Z navdušenjem sem prebiral zgodbe učitelja, ki postane geodet in na Divjem zahodu začne sodelovati pri izmeri proge za vlak. V njegovi družbi je ducat westmanov, torej izkušenih kavbojev, ki skrbi za varno izvedbo Karlove naloge. Mladeniča seveda vsi nagovarjajo kot greenhorna, zelenca, se pravi novinca na Divjem zahodu, ki nima nobenih sposobnosti za samostojno preživetje, kjer se v vsakem grmu skrivajo krvoločni Indijanci.

Karl May je ustvaril zgodbo o Old Shatterhandu in Vinetouju. Foto: IMDb

Seveda nič ni tako, kot je sprva videti. Izkušeni westmani so zapiti in vase zagledani pijanci, Karl pa se izkaže kot izrazito premeten možakar, ki je pravzaprav rojen za preživetje v divjini. Čeprav ga še vedno vsi nagovarjajo in zasmehujejo kot greenhorna, kmalu ugotovi, da si je med nekaterimi priboril veliko spoštovanje in je v resnici rojen za to okolje.

V vlogi novinca se je pred nekaj meseci znašel Luka Dončić, ko je začel svojo kariero v Ligi NBA. V nekaterih točkah me je precej spomnil prav na Old Shatterhanda, kakršen vzdevek se je po prvih uspešnih avanturah oprijel Karla. Oba sta bila deležna negativnega odnosa, ki se skriva v besedi novinec ‒ vsak prišlek se mora zavedati (in občutiti), da je nov v okolju in mora prehoditi nujne poti, preden bo lahko enakovreden preostalim. Povrhu sta oba v Ameriko prišla iz Evrope, s čimer se je skepsa do obeh še dodatno povečala.

Kako ne? Karl je učitelj, zgolj teoretik, ki nima pojma o življenju na divjem zahodu. Luka se je sicer izkazal na tej strani luže, a kdo se tu ni? Košarka v Evropi je vendarle skromna, Luka ni atletski tip igralca, predvsem pa je prepočasen, da bi v tej konkurenci lahko pustil sledi.

Prvi stik z novim okoljem je hitro pokazal, da se je večina grdo motila. Karl se je hitro izkazal s popolnim kompletom za preživetje: oko, ki opazi vsako malenkost (v dvoboju v areni je bil pozoren na tekmeca in način, kako drži nož), inteligentnost (zaradi drže noža je hitro ugotovil nasprotnikovo taktiko) in moč (zaradi katere se ga je oprijel vzdevek Old Shatterhand).

O Dončiću smo govorili v SOS-odmevu.

Za Luko Dončićem je sicer šele dobra tretjina prve sezone v Ligi NBA, a vsaj sodeč po tej je jasno, da ne bo imel težav s preživetjem, bržkone bo krojil najpomembnejše statistične kazalce. Seznam vrlin je najmanj tako širok, kot ga ima njegov fiktivni prijatelj iz tega zapisa: oko, ki opazi vsako malenkost, inteligentnost (oboje se odraža v neverjetnih podajah) in moč (gibanja, s katerim iz igre meče najboljše obrambne igralce, se potegne nazaj (stepback) in zadene trojke s tretjine igrišča).

Njune vrline niso ostale neopažene, saj so (pravi) strokovnjaki hitro prepoznali njune kvalitete. Treznim westmanom je bilo takoj jasno, da na delu opazujejo nekoga, ki jim je najmanj enak, košarkarski analitiki pa so že po nekaj Lukovih tekmah prepoznali njegov talent in vizijo. Življenje seveda ni popolno (kot je knjiga), zato je v Lukovi igri kar nekaj napak, a najstnik ima nekaj več, zaradi česar mu napake oprostijo.

V prvi vrsti je izrazito samozavesten, kar se najbolje vidi v slabih tekmah. Ko se mu zgodi serija zgrešenih metov, se niti slučajno ne ustraši izziva in z enako samozavestjo vrže naslednjo žogo. Tekma, s katero je prepričal še zadnje nejeverne tomaže, je bila tista proti Houstonu, ko je v končnici dosegel 11 zaporednih točk. Pred izbruhom v zadnjih minutah je imel sila skromen met iz igre 3/13. Nekaj podobnega se je zgodilo na tekmi s Portlandom, ko ni blestel z meti od daleč, z zvokom sirene pa je stisnjen v rob igrišča zadel trojko, ki je v neverjetnem loku nekako le zletela skozi obroč. Skoraj nihče se več ne spomni, da je Dallas na koncu izgubil, v zavesti je ostala le tista trojka.

Luka potrebuje žogo, ko jo dobi, se lahko zgodijo neverjetne stvari. Nekaj nepričakovanega, poteza, ki bo v delirij spravila navijače in navdušila tudi dolgoletne spremljevalce te igre. Na tej strani luže se ga je tako prijel vzdevek Wonder Boy, v Ameriki pa reporterji uspešne akcije opišejo kot Luka Magic. Kot novinec je presenetljivo hitro dobil ključe napada, kar je takoj unovčil pri doseganju točk.

Graf prikazuje povprečno število točk Luke Dončića po tekmah, ki so združene po 7 (se pravi 1‒7 pomeni prvih sedem tekem, 29‒35 pa zadnjih sedem, ki jih je odigral). Foto: MMC RTV SLO

Pričakovanje neverjetnega (kar se seveda utelesi občasno in ne na vsaki tekmi) mu daje nekaj več. Koliko najstnikov zategadelj dobi svojo pesem? Luka je dobil Halleluka, hitro si je izboril spoštovanje, na svoja pleča pa je dobil tudi precej zahtev in pričakovanj.

Tu pa se začenja naslednje poglavje njegove kariere ...