Saj smo že vse preiskali, ne? Ali se po kotih zakotnih cerkvah po Sloveniji še vedno skriva kakšna izjemna slikarska ali kiparska produkcija kakega Slovenca iz preteklih stoletij, ki smo jo spregledali?
Verjetno ni ničesar takšnega. Videli smo bolj ali manj vse.
Od prihoda Slovanov v te kraje do prve svetovne vojne na ozemlju današnje Slovenije deluje in kroži morda pet odličnih slikarjev, pa še ti etnično niso bili Slovenci. No, izvrstni srednjeevropski neoklasicist Franc Kavčič je doma morda govoril slovensko. Po naših krajih je krožil Almanach, ki je bil flamskega rodu, Kremserschmidt, ki je bil doma iz spodnje Avstrije in še kdo … Kdo bo spomnil na Fortunata Berganta, Metzingerja, pa na Karingerja, Stroja, Tominca, Pernharta. Ampak ti preprosto niso slikarji, ki bi jih zahteven gledalec moral poznati. Impresionisti, Ivana Kobilca? Pozabite. Ti niso iznašli ničesar svojega, Riharda Jakopiča kot vodilnega od četverice impresionistov pa ocenjujem celo kot povsem inferiornega. Ne samo, da ni iznašel ničesar svojega, znašel se ni niti znotraj parametrov prevzetega sloga. Njegov impresionizem ves čas drsi proti sivini, ki se na platnih pojavlja bolj kot posledica nerodnosti in nanašanja (pre)velikih količin barve. Njegove kompozicije pogosto razpadajo, figure, kadar so, so zapacane v amorfnost.
Vendar po prvi svetovni vojni zaznamo prvi pravi izbruh in prvo generacijo vrhunskih slikarjev – Slovencev, ki ji sledi druga po drugi svetovni vojni, tretja v osemdesetih letih in četrta, ki je prav zdaj v procesu formiranja: od Jakca, Kosa, Miheliča, Kregarja, preko Preglja, Mušiča, Jeraja, Bernarda, Gvardjančiča, do Joni Zakonjšek, Mitje Konića in še nekaterih, nič manj zanimivih od naštetih.
Če kot merilo vzamemo slikarsko produkcijo, smo Slovenci torej relativno svež, nov pojav. Pred prvo svetovno vojno nas skoraj ni. Kar je dobro. Dobro je to zato, ker to pomeni, da je še vse pred nami.
Pogosto se torej zdi, da se gremo nekakšno prisilno konstruiranje (umetnostne) zgodovine. To nima smisla, saj je omembe vredne (umetnostne) zgodovine pred prvo svetovno vojno pri nas komaj kaj. (Tudi) zato je pametno biti strog in selektiven pri zbiranju, razstavljanju, kupovanju in restavriranju umetnin.
Tako bi bilo smiselno večji del umetniške produkcije, ki je nastala na naših tleh pred prvo svetovno vojno, prepustiti pozabi in propadu.
*Rojstvo naroda.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje