Istočasno gledamo, kako pankovska skupina prosi Jezusa in Marijo, da jih rešita pred despotom Putinom, pa se nedolžna dekleta obsodi na gulag, ateista in morilca Stalina pa pošilja v nebeško kraljestvo. Nekaj svetega je torej posvetna moč. In ne skrb za dobro ljudi, ampak večja svinja si, večja bo nagrada. Zato je prav, da se je ob gromozanski revščini na svetu, ko so npr. razlike med bogatimi v komunistični Kitajski in revnim ljudstvom take, da se ti zmeša, zato je prav, da se je bogastvo milijarderskih Zemljanov v lanskem letu povečalo za skoraj bilijon evrov.

Tako se torej dela. Eni naj uživajo, drugi pocrkajo. In kako se to ujema s časom, ko se bomo spominjali Kristusove smrti in njegovega vstajenja? Tako da je to, kar je za ta svet nemogoče, da je to resnica. Da je resnično in pravično to, kar ta svet, ki temelji na moči, zanika. Zato ni čudno, da reče Jezus: Kdor to življenje ljubi, kdor je na toplem, kot ilustrirajo prejšnji primeri, ga bo izgubil, in kdor ga sovraži, ga bo dobil.

Vstajenje od mrtvih je ravno 'totalno' nasprotje od tega sveta. Ta akt dokazuje, da pravo življenje in pravi svet sploh nista več ta svet. Če je Kristus vstal, je premagal našo kemofiziko in dokazal, da so zakoni tega sveta laž in da je resnica drugje. Vendar ne kot pobožna želja, marveč kot kristalno čista realnost.