"Od dogajanju v zvezi s KSEVT-om in gladujočim Turšičem smo spremljali učinek snežne kepe. Vsa kulturna javnost je skočila pokonci. Velika večina komentatorjev trobi, da je KSEVT izjemen projekt ..." Foto: BoBo

Ampak kaj pa ima KSEVT (dejansko!) z znanostjo ali umetnostjo? Poskus v smeri smiselne oznake bi bil, da gre za projekt, ki združuje obe polji. Ampak tega ni in ne bo, saj umetnosti in znanosti ni mogoče združiti. Obstaja znanost o umetnosti, obstaja umetnost, ki uporablja tehnologijo (in tehnologija je odvod znanosti), ne obstaja pa znanstvena umetnost ali umetniška znanost.

Gledali smo direktorja ZRC SAZU-ja Ota Lutharja, ki se je gladujočemu skoraj pridružil, saj je po Lutharju tudi v znanosti stanje katastrofalno in je znanost podhranjena. Ampak kaj pa ima KSEVT (dejansko!) z znanostjo ali umetnostjo? Poskus v smeri smiselne oznake bi bil, da gre za projekt, ki združuje obe polji. Ampak tega ni in ne bo, saj umetnosti in znanosti ni mogoče združiti.

Obstaja znanost o umetnosti, obstaja umetnost, ki uporablja tehnologijo (in tehnologija je odvod znanosti), ne obstaja pa znanstvena umetnost ali umetniška znanost. Znanstveniki pogosto razmišljajo kot umetniki, uporabljajo umetniške načine prezentacije svojih dognanj ali tehnologije (spomnimo se Tesle in njegovih performansov z elektriko: seveda gre v tem primeru za visoko tehnologijo, predstavljeno na način trivialne umetnosti.) Zlitja pa ni in ga ne more biti.

Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, na svojem blogu opisuje obiskovalce iz tujine, ki se na poti do KSEVT-a spotikajo čez polja, opisuje sinergije, ki so vladale med avtorji projekta (ki je, sklenemo iz besedila, kar tako počez izjemen, ker je pač … izjemen.)

Filozof Mladen Dolar v Mladini KSEVT opiše kot "monument, ki vzbuja entuziazem". Tudi sam sem že napisal, da je KSEVT lepa hiša, to je pa tudi vse. Dolar napiše, da se je s KSEVT-om zgodilo "nekaj izjemnega", da gre za "navdušujočo vizijo" … In spet nič o vsebini te 'navdušujoče vizije' in kaj je pri njej dejansko izjemnega. (Razen izjemno zmotnega mišljenja, o katerem sem pisal zadnjič in predzadnjič.)

Potem se oglasi v isti Mladini še sociolog Jože Vogrinc, ki prav tako zapiše, da se je s KSEVT-om "Slovenija lotila nečesa izvirnega, kar ni zaplankano domačijsko". Kot vidite, imamo tu spet zavezujoč govor o 'nečem izvirnem', ki pa ne pojasni, v čem je 'izvirnost' tega 'nečesa'. Vzklik 'Vesolje je naše!', ki ga Vogrinc pripiše Turšiču, je komičen prav toliko, kot bi bil vzklik 'Vesolje ni naše!'.

Vogrinc na koncu ministrico (blago) pošlje v mišjo luknjo. In zakaj? Ker ni zmožna prepoznati izjemnosti tega projekta. Projekta, ki je izjemen po tem, da je preprosto … izjemen?

PS @Zek: Kakšno zvezo ima Tabar z mojim besedilom o umetnosti v vesolju?

Ampak kaj pa ima KSEVT (dejansko!) z znanostjo ali umetnostjo? Poskus v smeri smiselne oznake bi bil, da gre za projekt, ki združuje obe polji. Ampak tega ni in ne bo, saj umetnosti in znanosti ni mogoče združiti. Obstaja znanost o umetnosti, obstaja umetnost, ki uporablja tehnologijo (in tehnologija je odvod znanosti), ne obstaja pa znanstvena umetnost ali umetniška znanost.