Množično testiranje celotni družbi lahko le koristi. Foto: Televizija Slovenija
Množično testiranje celotni družbi lahko le koristi. Foto: Televizija Slovenija

Je izredno pomembna, saj nam bo dala bolj jasno sliko o tem, kako uspešni smo bili pri zajezitvi epidemije in ali je že dovolj varno, da razrahljamo kakšnega od ukrepov. Poleg tega je študija izrednega pomena tudi za znanost, da bomo lažje razumeli lastnosti tega novega virusa. Da bo študija uspešna in rezultat zanesljiv, pa je treba imeti dovolj sodelujočih.

Javna razprava

Na MMC-ju si želimo odpirati javno razpravo o vprašanjih, kakšne korake je treba sprejeti pri spoprijemanju z novim koronavirusom in vprašanjih ter izzivih, ki nas kot družbo čakajo v prihodnosti. Zato na tem mestu odpiramo prostor strokovnjakom iz različnih področij. Tokrat objavljamo razmišljanje šestih slovenskih fizikov.

Vsaka meritev katere koli količine je vedno povezana z mersko napako oziroma negotovostjo. Pri statističnih raziskavah je napaka neizogibna posledica omejene velikosti populacije, ki sodeluje v raziskavi. To je zelo pomemben dejavnik pri trenutni raziskavi: ker je nemogoče testirati vseh 2 milijona državljanov, moramo izbrati manjšo skupino oseb – vzorec in pri tem upati, da bo ta odseval čim bolj realno sliko celotne populacije. Paziti je treba, da je ta vzorec reprezentativen – da zajema vse geografske regije in demografske skupine. To pa še ni dovolj, vzorec mora biti tudi dovolj velik. Pri naključni izbiri vzorca posameznikov se nam namreč zlahka zgodi, da je med izbranimi veliko večji odstotek prekuženih, kot je odstotek prekuženih v celotni populaciji ali pa da smo po nesreči tako izžrebali, da prekuženih oseb sploh nismo zajeli v študijo. Možnosti za takšna nesrečna naključja se odražajo v statistični napaki končnega rezultata. V splošnem velja: večji ko je vzorec, manjša je napaka.

Statistično napako meritve z naključnim žrebom vzorca lahko izračunamo s pomočjo binomske oziroma Poissonove statistike. Ta nam pove, da bo negotovost meritve enaka korenu števila pozitivnih v študiji. Ker je delež okuženih v Sloveniji sorazmerno majhen, je lahko kljub velikemu številu testov število zaznanih pozitivnih primerov malo, natančnost pa zato slaba. Če bi bili na primer v študiji štirje pozitivno testirani, bi bila statistična napaka zaradi naključnega žreba tako koren od 4, torej 2 človeka. To bi pomenilo, da je naš rezultat 4±2 človeka, torej od 2 do 6 pozitivnih primerov v našem vzorcu. Drugače povedano, napaka bi bila kar 50-odstotna!

Dober model mora združiti strokovnjake različnih strok

Do torka je bilo v Sloveniji potrjenih približno 1350 okužb, kar pomeni približno 0,068 odstotka celotne populacije. Če bi se na raziskavo odzvalo vseh 3000 prostovoljcev, potem bi nam študija lahko podala dokaj zanesljivo sliko o tem, koliko nas je v resnici prišlo v stik z virusom. Z izračunom, kot smo ga opisali zgoraj, lahko izračunamo, da bi 0,068 odstotka prekuženih v Sloveniji pri 3000 prostovoljcih pomenilo okvirno od 1 do 3 pozitivne v študiji. Če je v Sloveniji dejansko petkrat več prekuženih, kot mnogi opozarjajo, bi to pomenilo od 7 do 13 pozitivnih v študiji. Če pa je dejanski odstotek prekuženih desetkrat večji od do zdaj potrjenih 0,068 odstotka, pa bi v testu zaznali od 16 do 25 pozitivnih posameznikov. Čeprav so napake relativno velike, bi lahko s pomočjo takih rezultatov z zadostno gotovostjo ločili, ali je prekuženih v Sloveniji le do zdaj potrjenih 0,068 odstotka ali nekajkrat več.

Sodelovanje v vseslovenski raziskavi o razširjenosti virusa potrdilo skoraj 1000 ljudi

Če bi sodelovanje v študiji sprejelo le 1000 ljudi, kolikor se jih je odzvalo do zdaj, pa nam študija ne bi mogla podati dovolj jasne slike o stanju. Če dejansko število okužb v Sloveniji ni večje od do zdaj potrjenih 0,068 odstotka, bi v študiji zaznali od 0 do 2 okuženega. Če je dejanska okuženost ljudi v Sloveniji petkrat večja od števila potrjenih okužb, bi zaznali od 1 do 5 okuženih. Če pa je dejanska prekuženost desetkrat večja, potem bi bilo število pozitivnih v študiji od 4 do 9. Če bi pri takšni študiji dobili npr. 2 pozitivna testa, ne bi mogli vedeti, ali je prekuženost v Sloveniji taka, kot jo kažejo dosedanji uradni podatki ali pa celo petkrat večja. Če bi zaznali 4 pozitivne primere, ne bi mogli vedeti, ali je prekuženost petkrat ali desetkrat večja od števila potrjeno okuženih.

Zelo pomembno je, da se na vabilo odzove čim več ljudi. Kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: Avtorji članka
Zelo pomembno je, da se na vabilo odzove čim več ljudi. Kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: Avtorji članka

Čim večje število testiranih je torej bistveno za to, da bomo na podlagi raziskave o realni situaciji v Sloveniji dobili čim boljšo sliko. Da bi s študijo lahko dobili dobre informacije o dejanskem stanju bi bilo dobro, da presežemo število vsaj 2500 prostovoljcev, ki se bodo odzvali na vabilo. Če se to ne bi zgodilo, morda ne bi bilo slabo, da bi pristojni dodatno poslali še kakšno vabilo več. Tudi v tem primeru velja, da smo skupaj močnejši in le skupaj lahko premagamo virus. Tako kot vsi prispevamo k premagovanju epidemije s tem, da ostajamo doma in pazimo na socialno distanciranje, lahko tudi s odzivom na vabilo k sodelovanju pomagamo pri premagovanju virusa.

Zanesljiv rezultat študije bo izboljšal informacije o tistih, ki doživljajo milejšo obliko bolezni in pomagal oceniti tveganje za ponoven izbruh bolezni. To bo pomemben pripomoček pri snovanju ukrepov v prihodnje. Pa ne samo pri nas, rezultati slovenske študije bodo zelo koristni tudi drugim državam. Poleg tega pa ima sodelovanje v študiji veliko prednost tudi za nas same: brezplačno se testiramo, česar do zdaj nismo mogli, in potem mirno spimo, ker zagotovo vemo, da smo zdravi. Ali pa okužbo prihranimo našim najbližjim in najdražjim, če se mogoče izkaže, da smo se okužili. Odzovimo se torej na vabilo in s tem prispevajmo k temu, da bomo lahko čim prej spet zaživeli normalno življenje!