V starih časih delavci v času stavke niso delali, očitno je res postmoderna misel prinesla stavke, med katerimi ljudje delajo še bolj zavzeto … Zaradi takšnega dela policistov bodo nastale strahotne kolone na mejnih prehodih s Hrvaško. Ampak so se policisti že opravičili, da za kolone, čakanje in slabo voljo ne bodo krivi oni, temveč država, ker jim hoče znižati plače. Začnimo tako z rahlim nesmislom, ki se skriva v opravičilu. Torej: ker policisti delajo po pravilih, je kriva država, posledično pa državljani ne moremo čez mejo!

Hočemo povedati, da je natančno in vzorno delo policistov skoraj vedno v interesu državljanov – razen pri kolonah na meji in nadzoru prometa. Če se bodo policisti tako med prazniki natančno in po predpisih lotili svojega dela, bo to zagotovo v javnem interesu. Hrvaškega Jadrana sicer ne bomo videli, bo pa šestega maja kar nekaj lopovov sedelo v zaporih. Kar je dobro.

Pa še ena težava je v natančnem delu policije na meji. Z njim poskušajo policisti pritisniti na vlado, da jim ne zniža plač. Na tisoče Slovencev se bo tako odločilo ostati doma. Denar, ki bi šel v hrvaške hotele in restavracije, ki bi se izgubil na hrvaških avtocestah, bo porabljen doma. Za vlado bodo prvomajske počitnice bleščeč uspeh; sploh če do takrat dvigne DDV! Hočemo povedati, da je slovenski vladi v življenjskem in makroekonomskem interesu, da ljudje nikamor ne potujejo ter tako dvignejo domačo potrošnjo. S tem ko policisti stavkajo in ljudi ne spustijo iz države, vladi pravzaprav delajo strahotno uslugo. In minister Virant si zadovoljno mane roke ter si na tihem želi, da bi policijska stavka trajala recimo do konca novoletnih praznikov. Ali vsaj do konca zimskih počitnic 2014.

Policisti pa imajo ob teh teoretskih težavah s svojo stavko tudi nekaj povsem praktičnih problemov; najprej jim ne gre na roko, da so združeni v dveh sindikatih. Na meji se bo tako kolona onega sindikata, ki ne bo stavkal, pomikala hitreje kot kolona stavkajočih. Pa bodo vsi silili v hitro kolono, ki bo postala s tem počasna in tako naprej in tako nazaj.

Še večja težava pa je razpoloženje do policistov v javnosti. Poskusimo pogledati onkraj običajnih policijskih vicev in stališč tistih, ki so pred kratkim naleteli na radar … Do policistov se je v preteklosti ob podobnih stavkovnih zahtevah vedno gledalo z naklonjenostjo. Iz osamosvojitvene vojne so prav policisti, ob Katoliški cerkvi in teritorialni obrambi, prinesli največji moralni kapital in vse njihove stavkovne zahteve v zadnjih dvajsetih letih je javnost sprejela z razumevanjem in delno naklonjenostjo. Gre za pomembno in naporno delo, ki naj ga ceni vsak zaveden državljan! A kot so moralni kapital osamosvojitve zakockali tako vrhovi Katoliške cerkve kot vrhovi teritorialne obrambe, so ga zakockali tudi policisti.

Ljudske vstaje letošnje zime so slovenske policiste postavile tako pred pomembne dileme kot pred težke odločitve; a dileme in težke odločitve so del vsake službe. Prizori policijskega nasilja na mariborskih ulicah so slovenskim policistom dokončno odnesli vso zalogo odpustkov. Pozneje so trdili, da je bila reakcija policije "profesionalna", ta profesionalizem pa je v ljudeh pustil kar nekaj realnih in mnogo več etičnih ran. Da se ne bi spuščali v presojanje, kaj je manjše zlo, ali pendreki na hrbtih državljanov ali goreče poslopje občine in opustošena lastnina, le pavšalna ugotovitev: pravi čas za policijsko stavko je bil Maribor 26. novembra leta 2012!

Poglejmo načelne razlike med policijsko stavko za majske praznike in policijsko stavko, ki bi potekala konec novembra lani. Z majsko stavko bodo policisti preprečili Slovencem, da bi šli na dopust, z novembrsko stavko pa bi omogočili Slovencem, da bi dosegli spremembe! Ker kakor koli s cinizmom gledamo na ljudsko vstajo, je treba ugotoviti, da sta vstajniško gibanje zatrli dolga zima in slovenska policija. Lahko pa je bilo seveda tudi drugače; da so tudi med protesti policisti "belo stavkali" in so svoje delo opravljali še natančneje in temeljiteje kot običajno! Pomeni, da demonstrant ni dobil le s pendrekom po hrbtu, temveč še stavkovno zahtevo s čevljem med rebra.

Romantično revolucionarne protestnice so oklepljenim policistom tiste zimske večere vtikale cvetje v gumbnice. Čeprav na oklepu ni primernega mesta za pripeti rožo! Kakor koli; policisti so takrat razmišljali zgolj o tem, kako bi jim vlada zataknila za revir regres in pustila dodatke k plačam. Zdaj pa jim vlada sporoča, da si lahko stavkovne zahteve sicer zataknejo, le da ne v gumbnico.

Če jim je danes žal, je prepozno; uniformiranim policistom te praznike na mejnih prehodih s Hrvaško ne bo lahko, kajti patetičnega opravičila, da je kriva vlada, ne bomo požrli. Pozimi 2012/13 je imela slovenska policija v rokah ključ do sprememb v celotni družbi, a se je odločila za lojalnost elitam in ozko cehovskim interesom … Zato naj med prvomajskimi policisti ne pričakujejo ne razumevanja ne cvetja.