Foto: EPA
Foto: EPA

V okviru projekta Plečnik na Praškem gradu bo tako od 1. aprila do 31. oktobra na ogled razstava fotografij Saše Fuisa, ki prikazujejo notranjost Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani.

Sorodna novica "Plečnik je bil uspešen pri svojem delu, ker je zadel dušo tedanje družbenopolitične situacije"

Razstavo bo postavil Dolenjski muzej
Projekt Plečnik na Praškem gradu skupaj organizirajo urad češkega predsednika, Praški grad in Češki arhitekturni teden. V sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Pragi bo razstavo postavil Dolenjski muzej.

Začetek projekta Plečnik na Praškem gradu bo v četrtek. V okviru projekta se bodo ob razstavi zvrstili različni dogodki, ki so povezani s Plečnikom oziroma širše njegovo dediščino.

Rodil se je leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Sorodna novica Vstop v leto Jožeta Plečnika, arhitekta, ki je mesto oblikoval po meri človeka

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani je z NUK-om ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce v slovenskem prostoru, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

Umrl je leta 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.

Lanski vpis Plečnikovih del med Unescovo dediščino
Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije julija lani izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Izbor obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).