V spomin na arhitekta bodo v več slovenskih mestih potekali različni dogodki, njegovo delo bodo osvetljevale razstave. Nekje so začeli že pred nekaj dnevi, med drugim v Plečnikovi hiši v Trnovem, kjer danes vabijo na dan odprtih vrat.

Jože Plečnik (1872–1957). Foto: Arhiv NUK
Jože Plečnik (1872–1957). Foto: Arhiv NUK

V hiši, v kateri je arhitekt živel in delal dobrih 35 let, so že v petek na ogled postavili začasno razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Na dan Plečnikovega rojstva pa so zainteresirane skupine vodili po hiši, ki je bila pred leti obnovljena v duhu ohranitve čim bolj pristnega bivalnega in delovnega okolja Jožeta Plečnika.

V ponedeljek, 23. januarja, bo ob 22.35 na Drugem programu Televizije Slovenija na sporedu dokumentarec Fabiani: Plečnik, ki ga je ustvaril Amir Muratović.

Maks Fabiani in Jože Plečnik, najpomembnejša slovenska arhitekta, sta bila tekmeca. Dokumentarni film prvič odstira, kako pogosta sta se prepletali njuni zgodbi.

Zaznamovanje Plečnikovega rojstnega dne že ves teden poteka na strani Plečnikove hiše na Facebooku, kjer je mogoče med drugim spoznavati zanimivosti iz arhitektovega življenja.

Ars: Jože Plečnik - 150 let

Razstava ob vpisu na Unescov seznam
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo Plečnikovo leto začeli slaviti v torek s pogovorom na temo Oblikovanje mesta po meri človeka – dela Jožeta Plečnika v Ljubljani. Pogovor bo posvečen obletnici arhitektovega rojstva, obenem bo uvod v februarsko razstavo o vpisu arhitektovih del na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

V hiši, v kateri je Plečnik živel dobrih 35 let, so odprli vrata in vabijo na vodstva po bivališču, ki si ga je arhitekt zasnoval po svoji meri. Foto: MGML/Matevž Paternoster
V hiši, v kateri je Plečnik živel dobrih 35 let, so odprli vrata in vabijo na vodstva po bivališču, ki si ga je arhitekt zasnoval po svoji meri. Foto: MGML/Matevž Paternoster

Plečnik je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu z že obstoječimi konteksti, vnašal nove vsebine in postavil človeka v središče javnega prostora. V mestu je razvil orientacijo, nove urbane potenciale in omogočil raznoliko uporabo prostora, so zapisali v MAO.

Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije julija lani izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Foto: BoBo
Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije julija lani izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Foto: BoBo

Med starim in novim
Vpis izbranih Plečnikovih del na Unescov seznam pomeni pomembno zavezo za uspešno delo na področjih vrednotenja, ohranjanja in upravljanja njegove dediščine tudi v prihodnje, še dodajajo. Zato v Plečnikovem letu pripravljajo več razstav. Poleg že omenjene razstave o vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam bo majski Bienale oblikovanja (BIO 27) v okviru produkcijske platforme med drugim tematiziral potencial Plečnikovih pristopov za vključevanje vernakularnih elementov v sodobno oblikovanje, v oktobru pa pripravljajo razstavo Stari – novi svet: Jože Plečnik in njegov milje.
Oranžno osvetljen Cankarjev dom

Velika čitalnica v Narodni in univerzitetni knjižnici. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Velika čitalnica v Narodni in univerzitetni knjižnici. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Cankarjev dom v Ljubljani se je v poklon obletnici Plečnikovega rojstva ob koncu tedna svetlobno odel v oranžno, ki je ena izmed vodilnih barv v koloritu stavbe, arhitekturnega dosežka Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja. Poleg tega bodo v sodelovanju z MAO maja v Mali galeriji CD odprli razstavo fotografij Plečnikove Ljubljane.

Sorodna novica Plečnikova zgodba, kot jo zna povedati le strip, in drugi pokloni velikemu arhitektu

Med Ljubljano, Dunajem in Prago
Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Ko je končal študij in študijsko bivanje v Italiji, se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.
Ena pomembnejših stavb v Ljubljani je domovanje Narodne in univerzitetne knjižnice, s katero je ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami je zasnoval prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

150 let od rojstva arhitekta Plečnika, začenja se njegovo leto
Plečnik kot vzor povezovanja naših svetov

Plečnik je umrl leta 1957 na svojem domu v Trnovem. Tudi petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država zaznamovala s Plečnikovim letom.

O Plečniku v oddaji Intelekta: "Moja edina ljubica je arhitektura"