18. mednarodna arhitekturna razstava v Benetkah bo odprta med 20. majem in 26. novembrom. Foto: EPA
18. mednarodna arhitekturna razstava v Benetkah bo odprta med 20. majem in 26. novembrom. Foto: EPA

Arhitekti iz obeh birojev – Maša Mertelj, Matic Vrabič in Eva Gusel ter Anja Vidic in Jure Grohar – so paviljon zasnovali kot odziv na osrednjo temo bienala. Krovno temo Laboratorij prihodnosti je izbrala arhitektka, pedagoginja in pisateljica Lesley Lokko, kustosinja tokratne mednarodne razstave.

Energetska učinkovitost stavb: arhitektura jo je nekoč že poznala?
Kot so sporočili iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je izhodišče slovenskega paviljona kritična obravnava odnosa med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Tema postaja še posebej aktualna v trenutni energetski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko učinkovitost stavb danes dojema kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer sta arhitektura stavbe in njena energetska učinkovitost največkrat ločeni in neodvisni komponenti.

Ta delitev je pogosta predvsem v sodobni gradnji, saj je vernakularna arhitektura prejšnjih stoletij ni poznala – energetske zahteve so v preteklih obdobjih generirale samo arhitekturo in bile od nje neločljive, kar pomeni, da so bile stavbe energetsko učinkovite že v svoji konceptualni zasnovi.

Avtorji paviljona so napovedali, da bodo pri raziskovanju teme sodelovali z evropskimi ustvarjalci in strokovnjaki z različnih področij. "Tovrstno izmenjevanje izkušenj in povezovanje vidimo kot obliko sodobne globalne delavnice in možnost za vzpostavitev mednarodne mreže. Takšen interdisciplinarni način prakticiranja arhitekture kot eno izmed glavnih tem izpostavlja tudi letošnji bienale," so prepričani.

Sorodna novica Skupno v skupnosti: prilagodljivi in trdoživi prostori so ključni za delovanje skupnosti

V svojem projektu bodo raziskali primere bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki vprašanje energetske učinkovitosti v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo kot bistveni del arhitekturne zasnove. Ti energetski principi bodo objavljeni v publikaciji v obliki kataloške zbirke. Hkrati bodo zasnovali fizično postavitev v paviljonu, ki bo reinterpretirala tri primere iz Slovenije ter s tem nakazala možnosti preprostih energetskih konceptov za prihodnost, so še zapisali v MAO-ju.

Projekt slovenske predstavitve na beneškem arhitekturnem bienalu je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je MAO kot delegirana ustanova objavil 15. septembra lani. Za komisarko Republike Slovenije so imenovali kustosinjo za arhitekturo in oblikovanje v MAO-ju Majo Vardjan.

Na zadnjem arhitekturnem bienalu pred dvema letoma je Slovenijo predstavljal projekt Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture, ki so ga kurirali Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič, Rastko Pečar in Asta Vrečko.