Med njegova izstopajoča dela sodijo tudi stanovanjski blok Prule na Prijateljevi ulici, atrijske hiše na Borsetovi ulici in vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani ter trgovsko-stanovanjski blok na Šaleški ulici v Velenju.
29. januarja 1922 v Ljutomeru rojeni Stanko Kristl je na Oddelku za arhitekturo ljubljanske Tehniške fakultete leta 1954 diplomiral pri Edvardu Ravnikarju in bil nato do leta 1959 njegov asistent. Kasneje je deloval kot svobodni arhitekt, bil je vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic v Sloveniji, nekdanji skupni državi in tudi v tujini.
Redni član SAZU-ja in zaslužni profesor ljubljanske univerze
Leta 1980 je začel poučevati na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, med letoma 1996 in 2007 je predaval na Oddelku za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete. Od leta 2011 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), od leta 2020 pa tudi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
Arhitekt z izrazitim čutom za humanost
Ob 100. jubileju Stanka Kristla so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) zapisali, da je vloga arhitekture pri razvoju človeka in družbe veljala za njegovo osrednjo misel pri ustvarjanju. Šlo je za vodilo, ki je veljalo za njegovo večplastno arhitekturno ustvarjanje v vseh merilih: od regulacije mest do patenta stropa in oblikovanja knjige, kompleksnih bolnišnic ter raznolikih bivalnih prostorov in spomenikov. Znano je bilo, da je tudi v častitljivi starosti še zmeraj snoval arhitekturne načrte.
Tako njegov raziskovalno-oblikovalski pristop izrazito zaznamuje osredotočenje na človeka in njegovo doživljanje prostora. Kristl namreč v svojih arhitekturnih projektih, številnih člankih in raziskavah nenehno poudarja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora.
Prilagajanje merilu posameznega uporabnika, otroka ali odraslega, bolnega ali zdravega, mladega ali starejšega, izkazuje popolno predanost ideji humanega v arhitekturi. Kristlova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost in tako je tudi danes, so še dodali v muzeju.
Arhitektura kot mišljenje
Njegov bogati opus dokazuje, da arhitektura ni in ne sme biti zreducirana zgolj na zadovoljevanje potreb, na servis naročnikom in gradbeni industriji, ampak je bila zanj arhitektura mišljenje, intelektualno raziskovanje. V svojih projektih se je nenehno preizpraševal o bistvu osnovnih arhitekturnih programov, kot so stanovanje, šola, vrtec, bolnišnica, enodružinska hiša, in jih vedno znova poskušal redefinirati.
"Bolnišnica je objekt, ki je po svoji biti namenjen pomoči potrebnemu človeku. Ali torej bolnišnica služi humanosti družbe? In če ji – ali ni upravičen, da tudi na zunaj to pokaže?" je Stanko Kristl zapisal v članku, naslovljenem Golgota gradnje.
Množica nagrad, ne le arhitekturnih
Prejel je mnogo nagrad, nazadnje so ga leta 2021 nagradili s platinastim svinčnikom, najvišjim priznanjem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Najprej je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada, šest let pozneje še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1976 je sledila še Župančičeva nagrada in leta 2020 tudi Župančičeva nagrada za življenjsko delo. Leta 2006 so ga ovenčali s Plečnikovo nagrado, leta 2018 je prejel srebrni red za zasluge RS.
“V središču Kristlovih projektov in raziskav je vedno človek”
Maja Vardjan, v. d. direktorice Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO, ga je opisala kot arhitekta, ki je ustvaril izjemno, svojevrstno arhitekturo. “Za njegovim značilnim in večplastnim raziskovalno-oblikovalskim pristopom je stalo temeljno vprašanje: Kaj je arhitektura v odnosu do človeka?”
Kot je še zapisala, Kristlova arhitektura temelji na nenehnem preizpraševanju obstoječih načinov bivanja in stavbnih tipologij ter na obsežnih raziskavah, ki so vključevale področja sociologije in psihologije in so ga vodile pri snovanju inventivnih prostorskih konceptov. "V središču njegovih projektov in raziskav je vedno človek: otrok, bolnik, učenec, posameznik, skupnost. Zato je njegova arhitektura tako pomembna in v odnosu do človeka in družbe vedno aktualna, tudi za prihodnost.”
V MAO so leta 2017 pripravili obsežno in odmevno monografsko razstavo z naslovom Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor, s katero je njegov celotni arhiv postal del nacionalne zbirke arhitekture. Zbirko skic, načrtov, fotografij, predmetov in druge dokumentacije so dopolnili s serijo posebej za razstavo izdelanih maket, diagramov, velikoformatnih barvnih fotografij in videointervjujev, ki omogočajo sveže razumevanje in novo vizualno izkušnjo Kristlove arhitekture. Razstavo bo nadgradila obsežna monografska publikacija, ki je v pripravi.
Stanko Kristl je umrl v četrtek, 18. januarja, le nekaj dni pred 102. rojstnim dnevom, so sporočili iz njegovega družinskega kroga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje