Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 7 glasov Ocenite to novico!
Arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator, humanist in akademik Stanko Kristl je iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel srebrni red za zasluge. Odlikovanje je prejel za svoj prispevek k razvoju slovenske arhitekture in izjemen ustvarjalni opus. Foto: BoBo
VIDEO
Predsednik podelil državn...

Dodaj v

Arhitekt Stanko Kristl, prejemnik srebrnega reda za zasluge: "Arhitekturi na Slovenskem v prihodnosti kaže slabo"

Podelili so tudi medalje za zasluge
30. april 2018 ob 12:17,
zadnji poseg: 30. april 2018 ob 14:29
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Predsednik republike Borut Pahor je danes podelil državna odlikovanja: srebrni red za zasluge je prejel arhitekt Stanko Kristl, medalje za zasluge pa Aleksander Bassin, Boštjan Noč, Peter Raspor in Miha Kos ter Hiša eksperimentov.

Arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator, humanist in akademik Stanko Kristl je iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel srebrni red za zasluge. Odlikovanje je prejel za svoj prispevek k razvoju slovenske arhitekture in izjemen ustvarjalni opus. V uradu predsednika republike so zapisali, da Kristlova arhitektura s svojo izjemnostjo in relevantnostjo pomembno določa slovensko arhitekturno dediščino 20. stoletja in je dragocen prispevek k eksperimentalni arhitekturi povojne Evrope.

Razpiranje duhovne dimenzije človeštva
Kristl arhitekture ni razumel kot zgolj ustvarjanje funkcionalnega prostora za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, temveč kot poslanstvo, s katerim arhitekti razpirajo duhovne dimenzije človeštva, so zapisali v obrazložitvi.

Mnogi njegovi projekti so spomeniško zaščiteni, med največje pa zagotovo sodi projektiranje ljubljanskega kliničnega centra. Izmed 52 natečajnih projektov jih je bilo kar 44 nagrajenih, 14 s prvo nagrado.

Zanj arhitektura dvoplastna - je umetnost in znanost
Ob prejemu odlikovanja je Kristl izpostavil problem, s katerim se sooča arhitektura. Povedal je, da je zanj arhitektura dvoplastna, je umetnost in znanost. In to dejstvo mu zlasti pri naših ustanovah dela velike težave. Na vprašanje, kako kaže arhitekturi na Slovenskem v prihodnosti, pa pravi, da slabo. Meni namreč, da trenutni zakoni dajejo preveč moči investitorjem, arhitekti pa posledično izgubljajo vpliv. Pri tem se nanaša tudi na lastne izkušnje s kliničnim centrom, kjer po njegovih besedah posege izvajajo, ne da bi ga o tem kdor koli obvestil.

Muzejski svetnik, pravnik in umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin
Poleg srebrnega reda za zasluge pa je predsednik Pahor podelil tudi medalje za zasluge. To je za svoj prispevek na področju likovne publicistike in teorije med drugim prejel muzejski svetnik, pravnik in umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin. S svojim delom je namreč pomembno zaznamoval naš vpogled v slovensko in mednarodno likovno produkcijo.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč
Medaljo za zasluge je za svoj prispevek k razvoju čebelarstva in trajnostnega kmetijstva ter ohranjanju ravnovesja v naravi prejel čebelar in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Med njegove največje dosežke sodi razglasitev Združenih narodov 20. maja za svetovni dan čebel.

Izjemen znanstveni in pedagoški prispevek: Peter Raspor
Za izjemen znanstveni in pedagoški prispevek na področju biotehnologije, mikrobiologije, živilstva in prehrane je medaljo za zasluge prejel Peter Raspor, ki se že trideset let sistematično ukvarja z biotehnološkimi raziskavami kvasovk v industrijskih bioprocesih in z varnostjo živil.

Miha Kos in Hiša eksperimentov
Miha Kos in Hiša eksperimentov pa sta medaljo za zasluge prejela za neprecenljiv prispevek k promociji znanosti in izjemno inovativnost pri spodbujanju ustvarjalne radovednosti otrok in mladih. V uradu predsednika so ga označili kot neprecenljivega promotorja, ambasadorja in vzor slovenskega znanja, identitete in prepoznavnosti.

"To današnje priznanje je eno lepo priznanje. Lepo bi bilo, če bi bili tega priznanja deležni tudi od tistih, ki se lahko odločijo, ali nam bodo dali krila, ki si jih zaslužimo, ali ne," je Kos odgovoril na vprašanje, kaj si želi v prihodnje za Hišo eksperimentov.

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 30.04.2018 ob 12:24
Dobre izbire. Lepo je videti, da znanstveniki in umetniki, ki so pomembno pripomogli k slovenski družbi, dobijo potrebno priznanje.
forest9
# 30.04.2018 ob 16:24
Tudi moje mnenje je, da arhitekturi kaže bolj slabo, a tudi tam, kjer arhitekte ne omejujejo. Saj večina novih stavb zgleda bolj, kot da bi nekdo barval jajca za veliko noč...
izo
# 01.05.2018 ob 10:13
Tudi moje mnenje je, da arhitekturi kaže bolj slabo, a tudi tam, kjer arhitekte ne omejujejo. Saj večina novih stavb zgleda bolj, kot da bi nekdo barval jajca za veliko noč...

spet še en genij. skoraj garantiram ti lahko, da tam, kjer stojijo ta jajca, ni bilo arhitekta zraven ( v pravem pomenu besede).
Eska
# 01.05.2018 ob 10:03
Zakaj potem gradijo objekte z ravnimi strehami na predalpskem svetu z dvokapnimi strehami. Je to rezultat slabih predavateljev? Mestna, dvosmerna cesta s kolesarskima stezama ob straneh, brez pločnikov?
braun
# 02.05.2018 ob 14:54
Tako kot je odtujena politična nomenklatura SZDL rinila svoje kadre na univerzo tako se je začelo oddaljevanje bistva od stvarnosti. Arhitektura je med vsemi fakultetami še najbolj prizadeta. Tema za zgodovinsko raziskavo, ki bo izluščila protežirane povzpetnike brez kakršnega koli talenta razen za copy/past mahinacije in uničevanje Plečnikovega ugleda in stvari postavila na pravo mesto.
galoper
# 01.05.2018 ob 21:11
@elGoyc # 01.05.2018 ob 14:31
Pred leti je bila tudi barva strehe in zunanjih sten, predpisana v smislu ujemanja z okoljem. Teorija, da kocka deluje manj vsiljivo kot dvokapnica, ki ponazarja drevesno krošnjo, ni sprejemljiva, čeprav se morda pod idejo podpiše nekdo z znanim imenom in priimkom.
Kdaj bodo ukinili zaslužke arhitektov v obliki procenta od vrednosti projekta, da se pocenijo gradnje?
joža
# 30.04.2018 ob 23:00
Prav zaradi takšnih ljudi je Slovenija tako posebna, edinstvena in lepa dežela in je v njej kljub kakšnim slabostim lepo živeti.
Hvala tem predanim in srčnim ljudem.
Gepard007
# 02.05.2018 ob 13:02
@kislec: Se podpišem. Vsa trenutna kreatura naših arhitektov je v kockah.
presenečen
# 01.05.2018 ob 11:12
"Arhitekturi na Slovenskem v prihodnosti kaže slabo"

Govori se da je na vidiku nova gradbena kriza. Ima slovenska politika že pripravljene nove projekte za osvežitev te panoge?

Aja saj res, niti ne vedo da je potrebno imeti vizijo..
forest9
# 01.05.2018 ob 11:04
@izo

Seveda, najslabše so privat hiše s svojimi fasadami, drugi problem pa vidim v neupoštevanju (ali morda sploh neobstoječih) urbanističnih načrtov. Tam, kjer se pa še kakšni župani vtikajo v infrastrukturo, je pa tako najslabše. Imamo gotovo precej odličnih arhitektov, a ko jih na "razpisih" prehitijo tisti, ki se povsem prilagajajo čudnim idejam naročnikov, pa smo kjer smo. Vsaka generacija mora pustiti svoj pečat, a tako, da se nove stavbe tudi primerno vključiti v izgled mesta/krajine.
henodarling
# 30.04.2018 ob 20:45
Dobre izbire. Lepo je videti, da znanstveniki in umetniki, ki so pomembno pripomogli k slovenski družbi, dobijo potrebno priznanje.

Seveda. čestitke!
A vendarle naj bi taki ljudje dobili priznanja in nagrade malo prej. Pogosto je tako tudi s <Prešernovo nagrado, nekateri dobitniki ne morejo niti več sami na oder...
Tudi spoštovani tokratni prejemnik priznanja, jih ima preko devetdeset...
KovacevaKobila
# 30.04.2018 ob 13:49
Čestitke nagrajencem!
Če bi g. predsednik še kakšno žensko prepoznal za izjemne zasluge in vrhunski prispevek, pa tudi ne bi škodilo.
884
# 02.05.2018 ob 21:34
Tudi Stanko Kristl je ustvaril preveč grdega.
kislec
# 01.05.2018 ob 16:27
" Če ni že F.L.Wright dokazal, da lahko hiša z ravno streho v naravnem okolju deluje bolje in manj vsiljivo, kot dvokapnica,..."

Za ta dokaz ne vem, ampak F.L.W. ni videl (ni mogel) kocke v gozdu na pol poti med Igom in Kureščkom (na levi ! - tista na desni, ki je bila celo (pred?)lani nagrajena, pa je na srečo mimovozečih toliko vkraj, da je s ceste ni videti).

In če tidve delujeta bolje in manj vsiljivo, potem je povsem res: " da nekaterim ni pomoči."
kislec
# 01.05.2018 ob 12:45
" Saj večina novih stavb zgleda bolj, kot da bi nekdo barval jajca za veliko noč..."

Za izbiro barv na zasebnih bajtah gotovo niso zaslužni/krivi (samo ali sploh ne) arhitekti - je pa grozljivo gledati, kako rastejo kockaste kreature (male zasebne in velike poslovne) povsod - v Rožni dolini, pa v gozdu na samem...
Poseben vrhunski dosežek je ena taka bajta blizu (bivšega) Marna, ki ima zunanjo steno naluknjano kot emental...
elGoyc
# 01.05.2018 ob 14:31
@kislec
Če ni že F.L.Wright dokazal, da lahko hiša z ravno streho v naravnem okolju deluje bolje im manj vsiljivo, kot dvokapnica, potem nekaterim ni pomoči.
V Rožni Dolini so bile vse kolikor toliko arhitekturno kvalitetne hiše zgrajene pred drugo svetovno vojno, vse po njej je porazna v najboljšem primeru generična arhitektura v stilu 70 let z položnimi strehami, velikimi okni itd. v najslabšem pa sračje gnezdo dograjevanja v vse smeri z nadzidavami, prizidki, nadstreški, "kurjimi stopnicami" itd. Tega je vsaj 80-90%.
Ne da, so modernistični vila bloki kakšen arhitekturni presežek, ampak še vedno nivo ali dva boljše od velike večine okoliških stavb.

Česar povprečni Slovenec ne razume, je da je imamo mesta in vasi in nadalje zgodovinska območja in tista, ki to niso. Na primer, rožna dolina je definitivno mesto in definitivno ni zgodovinsko območje, zato je tam normalno in vsaj meni celo zaželeno graditi v sedanjem modernem slogu ne v nekem kičastem klasicizmu rdečih dvokapnic, ki so "hudo moderne" zaradi kričeče fasade in inox ograje.
Na zgodovinskih območjih mest je potrebna veliko večja previdnost, medtem, ko se strinjam, da je na podeželju dvokapnica edina dovoljena forma.
Kazalo