Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Beremo - Arhiv

Nebojša Lujanović: Oblak kožne barve

Nebojša Lujanović je sorazmerno mlad pisatelj, toda njegov peti roman Oblak kožne barve je osupljivo, da, mojstrsko napisan, po vsebini in obdelavi izbrane tematike pa šokanten.

Jure Detela: Zbrane pesmi

Približno 1.300 strani verzov, dopolnjenih z več sto stranmi z akribijo izpisanih uredniških opomb in pojasnil pa še z informativno biografsko skico in poglobljeno spremno študijo za nameček.

Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga

Josip Osti, bosensko-slovenski pesnik, esejist, literarni kritik, prevajalec, urednik in še kaj, ima izredno bogato bibliografijo, pa tudi nagrad in priznanj mu ne manjka.

Nevenka Miklič Perne: Lisičja vstopnica

Akademska slikarka in pesnica Nevenka Miklič Perne v drugi pesniški zbirki z nekoliko nenavadnim naslovom Lisičja vstopnica odkrito piše o svojih bivanjskih stiskah in o malodušju, ki se mu skuša upirati.

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

Samo Rugelj, književnik v več literarnih vlogah, z berljivim romanesknim prvencem Resnica ima tvoje oči odstira različne probleme sodobnega človeka srednjih let, njegove ožje družine in družbe.

Jakob J. Kenda: Apalaška pot – 3500 kilometrov hribov in Amerike

Čemu bi zamolčal, da sem ob vstopanju v obsežni potopis Jakoba J. Kende najprej pomislil na pešaško – in še kakšno – poročilo Američanke Cheryl Strayed?

Gabriel Garcia Márquez: Dvanajst potohodnikov

“Človek sem, nič človeškega mi ni tuje.”

Krištof Dovjak: Dramski triptih in Dramski diptih

Starogrška mitologija je že stoletja vir navdiha za mnoge umetnike. Do snovi pristopajo na različne načine, nekateri skušajo biti čim bolj zvesti podedovanim predlogam, drugi se od njih močno odmaknejo.

Svetlana Slapšak: Mikra theatrika 2

Svetlana Slapšak v antropoloških esejih o gledališču, zbranih pod naslovom Mikra theatrika 2, zastavlja neprijetna vprašanja.

Frank Herbert: Peščeni planet

Miniti je moralo pol stoletja, da smo dobili slovenski prevod znamenitega romana Franka Herberta Peščeni planet, klasiko znanstvenofantastične literature s poudarjeno ekološko tematiko, kar ga danes dela še bolj aktualnega kot ob nastanku.

Lucia Berlin: Priročnik za čistilke

Lucia Berlin je bila pred letom 2015, ko je enajst let po njeni smrti izšla zbirka njenih kratkih zgodb Priročnik za čistilke, znana le malokomu.

Slobodan Šnajder: Doba brona

Slobodan Šnajder je zelo zanimiva osebnost hrvaškega kulturnega življenja, v osemdesetih letih se je uveljavil kot dramatik, esejist in prozaist kratkega metra, zadnje čase pa tudi kot romanopisec.

Dušan Marolt: Glasovi žensk

Knjižica z naslovom Glasovi žensk je tretja pesniška zbirka Dušana Marolta. V prvenki z naslovom Tudi tulipani ovenijo so prevladovali družbeni in mestni odzveni, v drugi zbirki Doživetja naseljenosti pa se je pesnik ukvarjal z ljubeznijo in spolnostjo.

Tomo Virk: Etični obrat v literarni vedi

Sintagma etičnega obrata v literarni vedi se je pojavila konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Tedaj se je ta obrat zgodil tudi v nekaterih drugih humanističnih disciplinah.

Marij Čuk: Prah

Prav pomenljivo je, da se novi roman Marija Čuka Prah, ki že z naslovom opozarja na brezsmiselno minevanje in sesipanje, začne s svobodo, dolgo pričakovano in krvavo priborjeno.

Éric Vuillard: Dnevni red

Ko je leta 2017 prestižno nagrado Goncourt prejel Dnevni red Érica Vuillarda, je novica dvignila kar nekaj prahu.

Katarina Gomboc: Negotovosti navkljub

Pesniški prvenec Katarine Gomboc, zmagovalke literarnega festivala Urška 2017, ponuja pogled lirskega subjekta, ki si priznava tesnobnost, različne strahove in čudenje nad odkrivanjem sveta in bližine.

Jože Livijen: Konjski blues

V posebni, neizprosno neposredni knjigi Jožeta Livijena Konjski blues se morda zatakne le pri zvrstni uvrstitvi – kljub razmahu in iznajdljivosti sodobnega romana kraljica proze vendarle ne more biti posoda za katero koli pisno jed.

Tatjana Tolstoj: Tuja lepota

Na prvi pogled je presenetljivo, da so na festival, ki je bil prvotno zasnovan kot pritrjevanje preobratu, ki ga je stroka poimenovala 'čas kratke zgodbe', vabljeni misleci in esejisti, ki si s fabuliranjem niso blizu. Siže že, fabula pa umanjka.

Andrej Arko: Odkrušek

Pisatelj, urednik in prevajalec Andrej Arko po enem letu, kar je izšel njegov roman Gaudeamus, s to knjigo kratke proze nadaljuje svojo literarno usmeritev: raziskovanje prikritega dogajanja v preteklosti in izpostavljanje senčnih plati današnjega časa.

Prijavite se na e-novice