Sklepnemu delu literarnega triptiha o Thomasu Cromwellu nagrade menda niso podelili, ker se "to ne bi spodobilo".

O (ne)spodobnosti nagrajevanja tule ne bomo razpravljali, sploh ker ga tovrstne monumentalne stvaritve komajda potrebujejo. Hilary Mantel je bila že pred Thomasom Cromwellom kanonizirana avtorica, njen dvatisočstranski in tridelni epos o zdrahah med angleškim dvorom in papeškim sedežem v 16. stoletju pa je samo še utrdil njen sloves izvrstne piske – tako izvrstne in tako samozavestne, da njen prozaistični slog mestoma postane naporen. Mantel bralca pač ne špara, proti njemu vrže kopico likov, zgodovinskih dejstev, časovnih premic, lokacij in špekulacij, vse v nameri, da pred bralcem razgrne fascinantno zgodovinsko obdobje, ki ga je kot siva eminenca in glavni motor zakulisnih iger zaznamoval Thomas Cromwell, sin kovača, slehernik brez zvenečih nazivov, ki se s strpnostjo in znanjem prek kardinala Wolseyja prebije v krog blizu kralju Henriku VIII.

"Zvezdnik" romana je kralj, naveličan dvajset let trajajočega zakona s Katarino Aragonsko, ki mu ne more roditi moškega potomca, ampak Mantel ne pušča nobenega dvoma – Cromwell je gonilna sila in uzurpator ustaljenega reda, ki bo Tudorje zaradi Henrikove želje po ločitvi in poroki z Anno Boleyn oddaljil od papeža in lepega dela Evrope. Sposoben se bo znebiti ideoloških nasprotnikov – tudi Thomasa Mora, ki je strastno zagovarjal rimskokatoliško doktrino in zvestobo plačal z življenjem, ampak mojstrstvo Wolf Halla med drugim tiči tudi v (delnem) zgodovinskem revizionizmu. Cromwell v odnosu do Morovega "plemenitega poslanstva", mučeništva in popolne zvestobe papežu ni več prikazan izključno kot spletkarski in brezobzirni grobijan, temveč kot pragmatični in tolerantni mislec, zavezan kralju in domovini. V principu je glavni negativec Thomas More, ki na grmadah sežiga protestante in sanja o utopiji, za katero Cromwell zgodaj ugotovi, da v "njej ne bi mogel živeti".

Cromwell je fascinanten lik v fascinantnem zgodovinskem obdobju, ki je do popolnosti izkoristil blagodejnosti renesanse. Njegova strast do znanja in intelektualne radovednosti izhajata iz potovanj po Evropi tistega časa, je prototip evropskega kozmopolita, ki je od nasilnega očeta zbežal pri petnajstih in se odpravil v Francijo – tja, "kjer se neprestano vojskujejo", izobraževanje pa izpopolnjeval po renesančni Evropi, od Firenc do Antwerpna, od Kopernika do Machiavellija. V Anglijo se je leta 1527 vrnil kot vseznalec, poliglot in "tavžentmojster", ki lahko počne vse, skupaj zbije mizo ali uniči političnega nasprotnika. Wolf Hall je kot prvi del triptiha šele začetek Cromwellove zgodbe. Za Hilary Mantel je tako barvit in dominanten lik, da ga največkrat niti ne poimenuje; ob kopici likov – mnogi se imenujejo Anne ali Thomas – je zanjo kljub občasni konfuznosti ali dvoumnosti preprosto "on". Kot superjunak, ki odpira franšizo in ki se bo, upamo, k nam kmalu vrnil v romanih Pripeljite obtožence in Zrcalo in luč.