Gre za besedila, objavljena že med letoma 1997 in 2018, po večini pripravljena za strokovne revije, znanstvene publikacije in zbornike, a so za tokratno knjižno izdajo aktualizirana in posodobljena.

V prvem delu Tržaških branj se prek Ivana Cankarja, Srečka Kosovela, Alojza Rebule in Franceta Prešerna vrnemo vse do nastanka slovenske tiskane besede v obdobju reformacije in protestantizma, se pravi v čas Jurija Dalmatina in Primoža Trubarja. Na začetku se je avtorica temeljito posvetila Ivanu Cankarju kot največjemu slovenskemu pisatelju ter pri tem raziskala in dodobra razgalila prodor in domet njegovih del v italijanski kulturni prostor. Ugotavlja, da je zanimanje za Cankarja v Italiji obstajalo vsaj do druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tovrstna raziskava je tudi pri drugih obravnavanih avtorjih ena izmed osrednjih odlik Tržaških branj.

V eseju K zgodbi Prešernovega soneta Marija Pirjevec poleg poglobljene analize in interpretacije namenja precej pozornosti tudi primerjavi Prešerna z drugimi slovanskimi avtorji in seveda s klasičnimi italijanskimi mojstri soneta.

V drugem delu knjige Marija Pirjevec v tovrstnem razmerju izpostavlja tudi sodobne slovenske tržaške in goriške ustvarjalce. V središče zanimanja so postavljeni Boris Pangerc, Miroslav Košuta, Marija Kostnapfel in drugi. Seveda vsaj posredno ne moremo mimo Vladimirja Bartola, Alojza Rebule in Borisa Pahorja, saj ima ne nazadnje prav zadnji precej zaslug za prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev v italijanskem prostoru. Avtorica se posveča tudi drugim raziskovalcem slovenske literature, med katerimi ne gre prezreti Marije Kacin kot izjemne poznavalke Zoisovega kroga, Lojzke Bratuž z goriškim literarnim prizoriščem, novinarja in pisatelja Jožeta Horvata, ki je svoje pogovore izdal v knjižnem delu Navdih in besede : Pisatelji in pisateljice s Tržaškega, kot tudi ne profesorja na tržaški univerzi Mirana Košute kot izjemnega poznavalca slovenskega in italijanskega literarnega okolja.

Ne nazadnje velja poudariti, da Tržaška branja Marije Pirjevec odločno prispevajo k poznavanju in razumevanju literarne umetnosti slovenskih ustvarjalcev, tkejo tesne stike med italijansko in slovensko književno kulturo in ponujajo zgodbo o tem, kako in na kakšne načine prav te pomembne ustvarjalce sprejema in razumeva tudi širši (italijanski) prostor.

Iz oddaje S knjižnega trga.