Avstrijski pisatelj Robert Menasse, ki ga slovensko bralstvo pozna po romanu Izgon iz pekla v prav tako odličnem prevodu Tanje Petrič, je z romanom Prestolnica pokazal, da je prav mogoče na umetelen in hkrati, kratkočasen prefinjeno humoren način ubesediti nekaj tako razvejanega in pregovorno togega, kot je evropski birokratski aparat.

Roman Prestolnica je v slovenščino prevedla Tanja Petrič. Foto: Cankarjeva založba
Roman Prestolnica je v slovenščino prevedla Tanja Petrič. Foto: Cankarjeva založba

Še več, po branju Prestolnice se bralcu prav lahko zgodi, da ta aparat, ki nam vsakdan – od hrane do razpisov – kroji s pogosto neživljenjskimi direktivami, celo nekoliko vzljubi, je do njega celo empatičen, saj nas Menasse seznani z vrsto likov iz krvi in mesa, ki se v okolju bruseljske melanholije z največjo gostoto evrokratskih ''gastarbajterjev'' na kvadratni meter srečuje z osebnimi in poklicnimi usodami.

Roman je postavljen v aktualno nedavnost: v zraku visi brexit in na koncu romana se zgodi terorističen napad na podzemno postajo Maelbeek, kjer življenje izgubi eden od nosilcev zgodbe David de Vriend, eden zadnjih preživelih koncentracijskih taboriščnikov, ki bi ga ambiciozna uradnica v direktoratu za kulturo Fenia Xenopoulou lahko uporabila kot pričevalca v svojem Big Jubilee Projectu – načrtovanem, toda nikoli izvedenem projektu, ki bi ob petdesetletnici Evropske unije nekoliko zloščil njen ugled. Da bi prestolnica res avtentično živela in delovala, bi jo bilo morda treba preseliti, kot svojo zamisel predstavi ekonomist Alois Erhart, potomec nacističnega vojaka, in sicer v Auschwitz, torej na temelje morale in krivde ter prisege ''Nikoli več''. Na zgodovinsko podobno predzgodbo je pripet tudi potomec medvojnih francoskih upornikov, inšpektor Brunfaut, ki mu odvzamejo raziskovanje skrivnostnega umora.

Ali je Evropska unija politična, ekonomska ali skupnost skupnih vrednot – to vprašanje brez odgovora se bolj ali manj eksplicitno vije skozi ves roman. Toda, kar je pomembneje, so trenutki stika med romanesknimi liki, dejanskega ali skorajšnjega, intimnega in človeškega, predvsem pa različnega. Ustvarjajo celoto in dajejo upanje, da se svet morda le vrti v pravo smer. Eden čustveno in sporočilno močnih trenutkov v romanu je prometna nesreča Floriana Susmana, brezkompromisnega lobista na področju prašičereje, ki preživi po zaslugi muslimanske begunke, ki ga izvleče iz karamboliranega avta in ga stabilizira v svojem naročju. Presežena je nacionalnost, a supranacionalnost ostaja evropski ideal, nemara celo iluzija.

Robert Menasse je znova dokazal, da zna zgraditi roman, in ta je toliko bolj prepričljiv, ker prihaja iz drobovja bruseljskih pisarn, kjer je avtor nabiral snov. In ravno v tem je Menasse najboljši, saj se nam prav res zna zgoditi, da bomo za novimi evropskimi direktivami in odloki videli človeške obraze. Ja, roman Prestolnica jih celo osmišlja, tudi kritično in satirično, a ne nazadnje osmišlja nadaljnji obstoj Evropske unije.

Iz oddaje S knjižnega trga.

Robert Menasse: Prestolnica