Končal je študij režije na igralski akademiji, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je diplomiral tudi iz primerjalne svetovne književnosti. V avtobiografskih romanih Usedline in Preobrat razkriva svoje otroštvo in odraščanje v tesnem okviru slovenskega podeželja po drugi svetovni vojni.

V romanu Praznovanje se je Peršak odmaknil od avtobiografskih prvin, zajema daljše časovno obdobje, zlasti v spominih dvaindevetdesetletnega Ladka in njegove žene, zunanji čas pa sega skoraj od začetka dvajsetega stoletja do leta 2018, ko med praznovanjem visoke obletnice literarnega junaka poteka notranji čas romana. Pred bralcem zaživi kronika družine Urbič s predstavniki štirih generacij od pradeda dalje. Njihova dojemanja in sodbe o dogodkih v preteklosti se bistveno razlikujejo med sabo.

Celotna pripoved poteka med slavnostnim kosilom, ki ga za svoje bližnje priredi praded Ladko. A potomci so se že precej odtujili, nekateri pa se tudi ne marajo. Posamezna poglavja po prologu Prihod razmejujejo posamezni vhodi slavnostnega kosila: Aperitiv, Župca, Torta in Kava. Epilog Razhod pušča bralca v negotovosti.

Praznovanje je v bistvu Ladkov življenjski obračun, zamaknjen v dogodke v daljni preteklosti, razmišljanje o življenju in smrti, otroštvu in nekdanji družini, o najpomembnejši življenjski odločitvi, ko je komaj šestnajstleten odšel v partizane, predvsem pod vplivom Aleksa, najboljšega prijatelja iz otroštva. Partizanstvo je bilo zanj najbolj herojsko obdobje življenja, zavedal se je, da je njegov boj pravičen, ne glede na žrtve in ubijanje sovražnikov. Nikoli ni doumel, zakaj si je prijatelj Aleks po vojni sam vzel življenje, čeprav je bil uspešen direktor. Tudi Ladka je tedanja oblast postavila na zahtevno delovno mesto v gospodarstvu, saj je med vojno pridobil ugled enega najboljših borcev.

Poroka in družina ga nista izpolnjevali, z ženo sta si bila tujca, včasih sta se sovražila, vendar sta v zakonu vztrajala v skupni skrbi za otroke in vnuke. Hud udarec, ki ga ni nikoli prebolel, je bila smrt najljubšega sina Aleksa, krivdo pa je pripisal starejšemu sinu, ker ta ni pravočasno poskrbel za mlajšega. Veliko se je izobraževal, da je bil kos zahtevam na službenih mestih, po preselitvi iz rudarskega zakotja je dobil veliko družinsko stanovanje v Ljubljani, dokler ga niso po njegovem mnenju mnogo prezgodaj upokojili. Preostala leta je preživljal povsem nekoristno, prazno s planinarjenjem in sprehodi, dokler je to zmogel.

Na praznovanju ima slavljenec glavno besedo, različne poglede na pretekle dogodke in protislovne sodbe o njih pa izpovedo tudi že postarani otroci s svojimi družinami, vnuki in drugi sorodniki. Pisatelj občasno predstavlja hkratno dogajanje med slavnostnim kosilom – z vzporednima stolpcema grafično razmejuje Ladkovo razmišljanje in kramljanje zbranega omizja.

Posebna osvežitev v romanu je lik natakarja Mića, nekakšnega potomca nekdanje Jugoslavije, ki s svojo prijaznostjo in komunikativnim obnašanjem prinaša spodbudno vedrino v zbrano družbo. V pogovor gostov večkrat poseže kot deus ex machina in razreši ostrino, ki bi lahko podrla slavnostno razpoloženje. Po Ladkovem in tudi po pisateljevem mnenju je Mičo zablodeli filozof ali fantast, ki razmišlja o umetnosti, vesolju, bogu in o prihodnosti z umetno inteligenco, najtežje pa je razumeti pojem smrti. Mićevo modrovanje se bere kot esej, poln zanimivih prebliskov.

V romanu prevladujejo dialogi in dolgi monologi, zlasti v spominih na partizanska leta, osebe, prostori in telesna opravila so opisani z verističnimi podrobnostmi.

Roman Toneta Peršaka Praznovanje je mnogostranska upodobitev življenja, dogodkov, ki so razgibali preteklost Slovenije od druge svetovne vojne naprej z vsemi družbenimi in političnimi spremembami, kakor jih je doživljal dejavni in razmišljujoči posameznik., zazrt v ideološke ideale. Ob koncu življenja, ko se že spogleduje s smrtjo, mu preostane zagrenjena odsotnost, razočaranje in občutek neizpolnjenosti.

Nekaj več spoštovanja preteklosti in obetov za prihodnost vzbuja generacija Ladkovih pravnukov, Lana in Themis, ki jima ni vseeno in verujeta v smisel dejavnega življenja.

Partizanska tematika se več kot 70 let po drugi vojni v slovenski literaturi pojavlja redkeje. Peršakov novi roman gotovo dobro zapolnjuje to vrzel.

Iz oddaje S knjižnega trga.