Nejc Gazvoda

Ne počutim se, da živim kot odrasel, čeprav sploh ne vem, kaj naj bi to pomenilo. Lastnega stanovanja nimam, otroka, upam, tudi ne, je pa res, da mački po novem trajajo tri dni. Z veseljem vse dni sedim v teatru in ne vidim sončne svetlobe, da dodelam še zadnje podrobnosti, medtem ko se mi meša, če petnajst minut čakam pri zobarju ali če moram kositi travo. Nisem zgleden državljan in Slovenija, sestavljena iz mojih klonov, bi kaj hitro klecnila.