Strokovnjak za podvodno arheologijo in antično ladjedelništvo Andrej Gaspari je po dobljenih rezultatih analize lesa in mahu povedal, da ti predstavljajo presenečenje. "Glede na razmeroma presenetljivo datacijo, ki je čoln umestila v 16. stoletje, in ne globoko v prazgodovino, kot smo mislili najprej, lahko rečem, da je to ponovno ena tistih potrditev, ki kažejo, kako se določene tehnične rešitve skozi zgodovino pri preprostih lesenih napravah niso prav nič spremenile. Tako smo ugotovili, da gre za tip deblaka oziroma plovca, značilen za Panonsko kotlino in delno za Ukrajino, kot so jih izdelovali med 14. in 16 stoletjem," je pojasnil.
Zgodba "izjemne najdbe", kot se je takrat predvidevalo, se je začela septembra, ko je poznavalec naravne in kulturne dediščine Prekmurja Ljubomir Zečević med veslanjem po Muri naključno naletel na obrežje naplavljeno ogromno izdolbeno deblo. Obvestil je Pomurski muzej, ta pa Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ugotovili so, da gre za iz hrastovega debla z ročnim orodjem iztesan čoln, ki se na krmi zaključi z desko, vstavljeno v utor.
V resnici gre za t. i. kump, na kakršnih so plavali mlini
Pod Gasparijevim vodstvom so deblak nato prepeljali na Soboško jezero, kjer so ga zaščitili s filcem in potopili na globino desetih metrov. Pred potopitvijo so z njega odvzeli vzorce lesa in mahu ter jih poslali v ameriški laboratorij Beta Analytic v Miamiju na Floridi. Analize so na 30 let natančno pokazale, iz katerega časa je najdba, je povedal Gaspari.
Da je deblak bistveno starejši, kot so zdaj pokazale analize, se je predvidevalo tudi zaradi specifične izvedbe krmnega dela in same velikosti čolna. Ti dve namreč ustrezata plovilom, ki so v srednji in zahodni Evropi z Britanskim otočjem in Irsko značilna za pozno bronasto dobo in železno dobo, kjer se povezujejo s povečanimi transportnimi potrebami, ki so nastopile ob demografskem in gospodarskem vzponu na začetku prvega tisočletja pr. n. št.
Gaspari je povedal, je torej na podlagi morfoloških značilnosti, ureditve krmnega dela in glede na popravila ter značilnosti, ki kažejo na postopek izdelave, predvideval, da je deblak zelo star, morda celo s konca bronaste dobe. Že takrat so se pojavili dvomi in predpostavka, da ne gre za prazgodovinsko najdbo, temveč za t. i. kump, kot Prekmurci imenujejo enega od čolnov, na kakršnih so plavali mlini na Muri.
Po Gasparijevih besedah pa analize najdbe še niso zaključene. Opravili bodo še analizo lesa, iz katerega so izdelani čepi za zatesnitev vrtin v dnu deblaka. Analizirali bodo tudi materiale – najverjetneje gre za smolo ali vosek, zmešan s pepelom –, s katerim so bila na čolnu opravljena popravila. Preden bodo sprejeli odločitev, kje in kako bi deblak konzervirali in postavili na ogled javnosti, bodo na tri mesece izvajali ogledne potope oziroma monitoring. Spremljali bodo tudi, kaj se s čolnom dogaja in bodo v primeru nastopa sprememb sprejeli ustrezne ukrepe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje