Mošeja Siradži je bila, skupaj z minaretom, zgrajena leta 1727. Foto: AP
Mošeja Siradži je bila, skupaj z minaretom, zgrajena leta 1727. Foto: AP

V zadnjih letih je bil minaret ena od redkih turističnih znamenitosti v mestu, ki je sicer bogato z nafto, v kulturno-infrastrukturnem pogledu pa spregledano. Domačini so se sicer pritoževali, da minaret preveč štrli na cesto in ovira promet.

Incident je sprožil širši javni diskurz o ohranjanju iraške kulturne in zgodovinske dediščine. Foto: Reuters
Incident je sprožil širši javni diskurz o ohranjanju iraške kulturne in zgodovinske dediščine. Foto: Reuters

V zgodnjih jutranjih urah prejšnjega petka je bil minaret porušen. Rušenja se je udeležil tudi guverner Basre, dogodek je sprožil val kritik na družbenih omrežjih, pa tudi pozive k vestnejšemu varovanju iraške kulturne dediščine.

Val vandalizma in kraj
Spomeniki kulturne dediščine v Iraku, ki so v nekaterih primerih stari tudi šest tisoč let, so bili v desetletjih pred ameriško invazijo leta 2003 in po njej, pogosto tarče ropanja in napadov. Najodmevnejši so bili zločini IS-ja, ki je porušil več spomenikov v severnem Iraku, predvsem verskih.

Postopno okrevanje
V obdobju relativnega miru, ki traja v zadnjih letih, se je v Iraku spet okrepila arheološka dejavnost. V državo so vrnili več ukradenih arheoloških artefaktov, drugje so začeli popravljati škodo, ki jo je naredil IS. Lep primer rekonstrukcije je mošeja al Nouri v Mosulu; za njeno obnovo je Irak prejel tudi mednarodno pomoč.

Detajl minareta, ki ga danes ni več. Foto: Reuters
Detajl minareta, ki ga danes ni več. Foto: Reuters

"Nekateri bodo rekli, da je bil zgodovinska stavba", a je motil promet
"Tokrat so bila dejanja uradnih oblasti tista, ki so kriva za uničenje kulturne dediščine,"
je za tiskovno agencijo AP poudaril Džafar Džotheri, profesor geoarheologije na univerzi al Kadisijah.

Mošeja Siradži je bila, skupaj z minaretom, zgrajena leta 1727; mošeja sama sicer ni bila predmet rušenja. Guverner Basre Asaad al Eidani je v izjavah povedal, da je dovoljenje za poseg dobil od Urada za sunite, ki je pristojen za vse sunitske verske objekte. Napovedal je tudi, da bodo celotno mošejo nadomestili z "novo, modernejšo".

"Nekateri bodo rekli, da je bila to zgodovinska stavba, a je minaret stal sredi ceste in zrušili smo ga, da bi v imenu javnega interesa razširili cesto," je guverner pojasnil v posnetku na Facebooku.

Minaret je bil tam pred cesto
"Minaret je bil tam še pred cesto,"
opozarja Džotheri, "in bil je eden najstarejših spomenikov v Basri. Ni oviral prometa, nasprotno, cesta se je zajedala vanj." Pomen minareta ni v njegovi verski funkciji, pač pa ima "zgodovinsko vrednost", je komentiral inženir Adil Sadik. "Ta minaret ne pripada nobenemu posamezniku ali skupini, pač pa je skupna last mesta in dragocen del njegovega kolektivnega spomina."

Domačin Ali Nazim je za tiskovno agencijo AP komentiral, da se sicer strinja s širitvijo ceste, da pa je
Domačin Ali Nazim je za tiskovno agencijo AP komentiral, da se sicer strinja s širitvijo ceste, da pa je "način, kako je bilo to doseženo, izzval jezo". Foto: Reuters
Urad za sunite je v uradni izjavi za javnost že zanikal, da bi kdaj dal dovoljenje za rušenje. Foto: Reuters
Urad za sunite je v uradni izjavi za javnost že zanikal, da bi kdaj dal dovoljenje za rušenje. Foto: Reuters

Zakaj ga niso samo preselili?
Zrušitev minareta je strokovno javnost opozorila na pomanjkljivosti v iraški zakonodaji, ko gre za varovanje kulturne dediščine. V veljavi sta dva zakona, Zakon o varovanju antikvitet in dediščine ter Zakon o verskih dotacijah, ki sta si včasih v navzkrižju. V primeru zgodovinskih verskih spomenikov ima odbor za dotacije praviloma prednost pred tistim za antikvitete.

Uničenje minareta je javno obsodil tudi Ahmed al Olayavi z ministrstva za kulturo. Po njegovih besedah je ministrstvo v preteklosti guvernerju že podalo predlog, kako bi se dalo minaret razstaviti in preseliti na drugo lokacijo; zdaj poziva k odprtju uradne preiskave incidenta.

Urad za sunite je v uradni izjavi za javnost že zanikal, da bi kdaj dal dovoljenje za rušenje. "Od gubernije smo zahtevali, naj minaret relocirajo, ne pa uničijo," je v televizijskem nastopu zatrdil vodja urada Mišan al Khazradži.

Sorodna novica Peticija: Sekira in motorka mu visita za vratom. Ministrstvo: Žal ne gre drugače.

Rekonstrukcija najbrž ne bo mogoča
"V drugih deželah pri širitvah cest zaščitijo še celo drevesa,"
je na to temo povedal fotograf Ali Hilal, ki se ukvarja s promocijo iraškega kulturnega turizma. "Zakaj smo uničili tristoletno stavbo, da bi tam speljali cesto?"

Po poplavi negativnih reakcij je guverner Basre napovedal, da bo morda angažiral turško podjetje, ki se ukvarja z reševanjem dediščine, da minaret rekonstruira. Džotheri sicer dvomi, da bi bilo kaj takega mogoče – posamezne opeke minareta niso oštevilčene, tako da je nemogoče vedeti, katera spada kam. Poleg tega jih je buldožer tudi močno poškodoval.

"Vsak obiskovalec Basre v zadnjih 300 letih si je ustvaril spomine in vzpostavil odnos do slavnega minareta", pravi. "Zdaj pa niti moj niti vaš sin ne bosta imela priložnosti, da ga doživita."