Razstava z naslovom Skrivnostni grob brez trupla predstavljajo arheološke raziskave, ki so v ljubljanskem Argentinskem parku potekale julija in avgusta lani. Poleg terenskih posnetkov izkopavanj bo mogoče videti predmete iz dveh grobov.
Arheologi so v izkopavanjih v Argentinskem parku naleteli na del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji, današnjemu Celju. Raziskali so 23 grobov iz rimskega časa, od tega 22 skeletnih in eden domnevno žgan.
Večina najdenih grobov je bila brez pridatkov, pravi arheologinja Helena Bešter iz podjetja PJP, ki je vodila terenske raziskave. Le v treh grobovih so odkrili različne predmete, ki so bili del pokojnikove noše ali so bili v grob priloženi ob pogrebu.
Razstava na ogled postavlja predmete iz dveh grobov, ki so ju arheologi poimenovali grob 1 in grob 2. Grob 1 je izkopan le delno, spada pa v prvo polovico 2. stoletja. V njem pokopana pokojnica je bila ob smrti starejša od 40 let. Pokopali so jo v leseni krsti, od katere je bilo ohranjenih 11 železnih žebljev. Nosila je zlate uhane, tik ob glavo pa ji je bila položena keramična čaša za pitje, t. i. recijska čaša. V trenutku pogreba je bila ta gotovo polna pijače.
Recijske čaše so v Emoni zelo redka najdba. Tako obliko čaš so prvotno izdelovali v provinci Reciji, delu današnje Švice, Nemčije, Avstrije in Italije, od tam pa so jih izvažali v druge province. Posnetke teh čaš pa so izdelovale tudi lokalne delavnice, in ta iz ljubljanskega groba je bila verjetno izdelana prav v takih delavnicah. Poleg pijače so v grob položili tudi hrano.
Grob 2 je najstarejši na tem najdišču. Datirajo ga v čas od druge polovice 1. do prve polovice 2. stoletja. Presenetljiv je ne samo v kontekstu tega najdišča, ampak tudi širše, saj ob raziskavah niso našli ne skeletnih ne žganih ostankov pokojnika. Grob pa je bil urejen kot drugi grobovi tega časa: izkopana pravokotna jama, v katero so bili položeni pridatki, namenjeni pokojnemu, potem pa je bila jama zasuta s prstjo.
V grobu so odkrili vrča za vodo ali vino, skodelica in čaša za pitje, vse izdelano iz keramike. Poleg pijače je bila v grob položena tudi hrana. Med keramičnimi posodami je še krožnik z rdečim premazom, ki ima v sredini zrcaljen žig v obliki podplata. V grob so bili položeni tudi štirje stekleni balzamariji, trije so bili ob odkritju v celoti ohranjeni. V njih so notri položili dišave in mazila. Odkrili so tudi pet žebljev.
Poznani, a redki grobovi
Odkriti del severnega grobišča Emone po besedah avtorice razstave Bernarde Županek iz Mestnega muzeja Ljubljana sicer ni prinesel epohalnih odkritij, ki bi spremenili zgodovino Emone. Je pa izjemno odkritje groba brez ostankov pokojnika. Tovrstni grobovi iz rimskega časa so sicer poznani, vendar redki, še redkeje pa so sodobno in temeljito arheološko raziskani.
Bi lahko šlo za kenotaf?
Stroka si zastavlja vprašanje, ali je drugi grob kenotaf, torej prazen, simboličen grob ali nagrobni spomenik, postavljen v spomin posamezniku, ki je umrl drugje, bodisi nekje daleč ali pa neznano kje, lahko je tudi skupinski. Zgodnji kenotafi so znani iz stare Grčije in Egipta ter severne Evrope in so povezani so z verjetjem, da pokojni ne bo počival v miru, če ne bo pravilno pokopan.
Razstavo lahko v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana ujamete do 8. oktobra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje