Razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož prinaša širok nabor predmetov iz prve kulturnozgodovinske zbirke mestnega muzeja, ki prikazuje zbirateljsko vnemo Franca Ferka in vidnejših članov ptujskega muzejskega društva od konca 19. stoletja naprej.

Skozi razstavo se je mogoče sprehoditi tudi na spletu:

Tudi škatlica za kamna iz Palestine in ogrlica iz las
Kabineti čudes so v modo prišli konec srednjega veka in so se najbolj razširili v času renesanse in baroka. Ptujski je vseboval tudi predmete, ki so danes del stalne zbirke pohištva in zbirke glasbil. Med drugim je v inventarju mogoče najti veliko pohištvenih kosov in predmetov iz vsakdanjega življenja: košare, zibelka, kolovrat, posode za shranjevanje in podobno.

Spodbujanje lokalnega kulturnega patriotizma
Zbirateljska vnema meščanov najstarejšega slovenskega mesta je že v 19. stoletju pripeljala do odločitve, da je treba ohraniti starine in arheološke najdbe ter ustanoviti lokalni muzej, ki bi predstavljal kulturno dediščino Ptuja. Glavni pobudnik ustanovitve Muzejskega društva Ptuj je bilo Olepševalno in tujskoprometno društvo Ptuj, ki je želelo spodbuditi lokalni kulturni patriotizem. Oblikovali so pripravljalni odbor za ustanovitev društva, dokončno pa so ga ustanovili leta 1893.

Najpomembnejše naloge društva so bile ustanovitev lokalnega muzeja, ohranjanje kulturnih spomenikov, zbiranje rimskih ostalin, pospeševanje arheoloških izkopavanj, pa tudi skrb za čisto okolje in varstvo narave.

Prvi predsednik Muzejskega društva Ptuj je postal Josef Ornig, ki je že v prvem letu opravljanja županske funkcije poskrbel, da jim je občina prepustila prostore na Prešernovi ulici, v današnji Osnovni šoli Olge Meglič, kjer so lahko razstavili arheološke najdbe in pridobljene predmete. Pozneje je društvo z razstavljeno arheološko zbirko oblikovalo Lokalni muzej, ki se je s Ferkovim muzejem združil v Mestni Ferkov muzej. Iz slednjega se je prek Ptujskega muzeja razvil v današnji Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.

Aktivni nemško orientirani prebivalci Ptuja
Članstvo prvotnega društva so predstavljali večinoma nemško orientirani meščani Ptuja, ki so finančno pomagali društvu pri nakupih in donacijah za bogatenje zbirke. Imeli so namreč ekonomsko moč, hkrati pa so aktivno delovali v mestnem svetu in ustvarjali takratno občinsko politiko, so še zapisali v pokrajinskem muzeju.

Razstavo Kabinet čudes si je mogoče v Likovnem salonu na Ptuju ogledati do 13. junija.