Občina Brežice in država sta za prenovo gradu Brežice, v katerem domuje Posavski muzej, od leta 2006 skupaj z davkom odšteli nekaj manj kot 3,86 milijona evrov.

Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem in v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče ter kapelo. Foto: Posavski muzej Brežice
Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem in v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče ter kapelo. Foto: Posavski muzej Brežice

Po besedah direktorice Posavskega muzeja Alenke Černelič Krošelj so od leta 1995 za prenovo brežiškega gradu skupaj namenili nekaj več kot 4,38 milijona evrov. Evropski in vložki ministrstva za kulturo znašajo skoraj dva milijona evrov, razliko pa je pokrila brežiška občina. V sklopu večletne prenove so med drugim obnovili znamenito viteško dvorano.

Enega izmed grajskih stolpov želijo v prihodnje preurediti v razgledno točko. Foto: Posavski muzej Brežice
Enega izmed grajskih stolpov želijo v prihodnje preurediti v razgledno točko. Foto: Posavski muzej Brežice

Vendar bi za dokončno stavbno in vsebinsko prenovo gradu s približno 6000 kvadratnimi metri uporabne površine v prihodnjih petih letih potrebovali še približno toliko denarja, kot so ga v prenovo vložili v zadnjih 25 letih.

Treba bi bilo prenoviti tudi pritličje in grajsko dvorišče ter namestiti pomično streho. Zastarelo in ne dovolj zmogljivo je tudi ogrevanje. Neustrezne zasilne muzejske depoje bi radi preselili v ločeno in varnostno-podnebno ustrezno stavbo. Prav tako bi bila prenove potrebna ostrešje na južnem in zahodnem delu gradu in nekatera pročelja. Jugozahodni grajski stolp bi radi preuredili v razgledno točko, sanirali bi statiko vzhodnega grajskega krila in območja pri vhodu ter zamenjali večinoma zastarelo električno napeljavo.

Želijo si tudi, da bi osrednji posavski muzej s petimi kustodiati, ki ga letno zadnja leta obišče do 35.000 ljudi, vsebinsko nadgradili s predstavitvijo vseh posavskih gradov.

Najbolj odmevna je bila prenova tamkajšnje znamenite viteške dvorane. Foto: Posavski muzej Brežice
Najbolj odmevna je bila prenova tamkajšnje znamenite viteške dvorane. Foto: Posavski muzej Brežice

Sprva obmejna utrdba, pozneje dvorec za bivanje
Grad Brežice je bil sprva postavljen kot obmejna utrdba, bivanjski prostor pa je postal v drug polovici 16. stoletja. Stari grad so leta 1529 odstranili in po zamisli cesarskega gradbenika Jurija Dispatia iz Merana začeli graditi novega. V drugi polovici 16. stoletja so trdnjavo preoblikovali v dvorec in zahodnemu krilu na dvoriščni strani prizidali trietažne arkade.
Med letoma 1554 in 1555 kot stavbenika brežiškega gradu omenjajo renesančna arhitekta, brata Andrea in Domenica dell' Allio. Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem ter v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče in kapelo.

Šest metrov nad tlemi in tik pod 300 let starimi freskami

S poslikavami Karla Remba
Strop stopnišča je poslikal Johann Caspar Waginger, ki je umrl okoli 1718, stene pa njegov naslednik Franz Ignaz Flurer (1688–1742), ki je tudi avtor poslikav v grajski kapeli iz okoli leta 1720. Viteško dvorano je med letoma 1702 in 1703 poslikal Frančišek Karl Remb, skupna površina njegovih poslikav pa znaša dobrih 1037 kvadratnih metrov.

S podobami slavnih Attemsov
Stene slavnostne dvorane prekrivajo antične krajine, na prehodu v strop pa so naslikani motivi antične mitologije in renesančne literature, ki hkrati predstavljajo štiri elemente. Na stropu so upodobljena znanstvena in umetnostna področja, ki jih ima pod okriljem naročnik Ignac Marija Attems. Na ožjih stranicah stropa sta grba naročnikov poslikave.