Vse kaže, da so tod živeli lovci in poljedelci, ki pa so že iskali svinec. Do zdaj so namreč domnevali, da so svinec iskali šele v rimskih časih.

Rezultati arheoloških raziskav dvorca Javornik so pokazali več poselitvenih obdobij. Prva spada v zgodnjo bakreno dobo (od 4300 do 3900 pr. n. št.). Pri Javorniku gre za najstarejše ostanke na Koroškem. Drugo obdobje poselitve je iz srednje in pozne bronaste dobe. Foto: Koroški pokrajinski muzej/Jožica Hrustel Hercigonja
Rezultati arheoloških raziskav dvorca Javornik so pokazali več poselitvenih obdobij. Prva spada v zgodnjo bakreno dobo (od 4300 do 3900 pr. n. št.). Pri Javorniku gre za najstarejše ostanke na Koroškem. Drugo obdobje poselitve je iz srednje in pozne bronaste dobe. Foto: Koroški pokrajinski muzej/Jožica Hrustel Hercigonja

Najstarejše proso so našli skupaj z zoglenelimi žitnimi plevi na prazgodovinskem najdišču na hribu Pigl na Javorniku na Ravnah na Koroškem.

"Že to, da smo dobili enozrno in dvozrno pšenico in ječmen, se mi je zdelo izjemno. Ko pa je prišlo še proso, se mi je zdelo, kot da sem odkrila zlato. To so zares redke najdbe. Ko smo dali stvar datirati, pa se je izkazalo, da gre zares za najstarejše proso," je za oddajo Po Sloveniji pojasnila arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar.

Kot so pokazale najdbe, so gojili vsaj tri poljščine eno- in dvozrno pšenico in ječmen. (Slika je simbolična). Foto: Koroški pokrajinski muzej
Kot so pokazale najdbe, so gojili vsaj tri poljščine eno- in dvozrno pšenico in ječmen. (Slika je simbolična). Foto: Koroški pokrajinski muzej

Ti ostanki prosa so nekaj stoletij starejši od koliščarskih. Proso, pšenica in ječmen so se ohranili v zoglenelem stanju. Po raziskavah bodo potovali spet na Koroško, je za oddajo Po Sloveniji povedala arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar.

Arheologinja Koroškega pokrajinskega muzeja Saša Djura Jelenko je omenila, da je na Facebooku nekdo vprašal, ali bi lahko iz odkritih zrn spekli kruh. To seveda ne bo mogoče, saj gre za zoglenela zrna.

Prav najdišče, kjer so našli proso, velja za najstarejše naselbinske ostanke na Koroškem. "Rezultati arheoloških raziskav so pokazali, da je bilo najdišče poseljeno skozi različne periode. Prva poselitvena faza spada v zgodnjo bakreno dobo, torej zadnjo tretjino 5. tisočletja pr. našim štetjem. Iz tega časa smo dokumentirali več shrambnih jam. Tipični odlomki lončenega posodja iz tega obdobja pričajo, da so Javornik poselili lastniki Latenske kulture," pravi Jelenko.

Predstavniki te kulture so s sabo prinesli kovinske predmete. Dr. Anton Velušček z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pravi: "Niso še izdelovali bakrenih predmetov, so jih pa poznali, predvsem pa zelo cenili. Predstavljamo si lahko, da je bakrena sekira v tistih časih pomenila, kot da imaš pred garažo parkiran ferrari ali teslo."

Našli so tudi ostanke lončenega posodja. Foto: Koroški pokrajinski muzej/Jožica Hrustel Hercigonja
Našli so tudi ostanke lončenega posodja. Foto: Koroški pokrajinski muzej/Jožica Hrustel Hercigonja

Najverjetneje so v Mežiški dolini že iskali svinec, zraven pa prinesli proso. "Sredi ničesar smo na vrhu hriba našli ogromno kosov ročnih mlinov. Arheologi jim rečemo žrmelj. Človek se vpraša, zakaj. To naj bi bilo namenjeno drobljenju žitnih zrn. Najdba aplicira na poljedelstvo," razlaga Velušček.

Odkrili so še steklenico, v kateri so našli mineral svinca. In vse to odstira delčke takratnega življenja.

Odkrili najstarejše proso v Sloveniji, staro več kot 3000 let