Foto: Mestna občina Koper
Foto: Mestna občina Koper

Razstava, ki sta jo zasnovali kustosinji Meliha Fajić iz Pokrajinskega muzeja Koper in Vesna Pajić z Mestne občine Koper, je v Mali loži koprske Pretorske palače na ogled do 16. februarja.

Prvi koprski škof sv. Nazarij. Foto: Mestna občina Koper
Prvi koprski škof sv. Nazarij. Foto: Mestna občina Koper

Ob legendi o prihodu škofa sv. Nazarija so med zgodovinskimi mejniki navedeni nastanek mestnega statuta, kuga, ki je zdesetkala mesto, in prihod Napoleona ter takratna odločitev o povezavi otoka s kopnim.

Nazarij se je po vsej verjetnosti rodil med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium – Boste - Boršt. Izhajal naj bi iz bogate družine rimsko-grškega rodu. Za škofa ga je na pobudo oglejskega patriarha Štefana in cesarja Vzhodnega rimskega cesarstva Justina I. posvetil papež Janez I., piše na spletni strani Svetniki.

Beneški slikar Carpaccio in izumitelj termometra Santorio
Del postavitve v Mali loži so posvetili še drugim znamenitim osebnostim. Med temi avtorici razstave navajata beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia (1465–1525), ki je v Kopru preživel zadnje desetletje življenja, ob njem pa še zdravnika in izumitelja termometra Santoria Santoria, ki se je rodil leta 1561 v Kopru, tam tudi živel in leta 1636 umrl v Benetkah.

Morsinijeva plošča, ki jo hrani Pokrajinski muzej Koper. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Morsinijeva plošča, ki jo hrani Pokrajinski muzej Koper. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Morsinijeva plošča in oljenka iz 6. stoletja
Posebna pozornost je na razstavi posvečena podobi Morosinijeve plošče iz leta 1269. "V 13. stoletju je bil otoški Koper povezan s kopnim s skoraj kilometer dolgim umetnim nasipom. Sto korakov pred samim obzidjem, v utrdbi Castel Leone, so vzidali napisno ploščo, ki je slavila kapetana Marina Morosinija zaradi velikih gradbenih posegov v mestu in okolici. Vsebina je edinstvena zgodovinska in urbanistična listina o razvoju otoškega mesta, preden se je svobodna komuna dokončno podredila Serenissimi," so o plošči zapisali v muzeju.

Prav tako je na razstavi posebna pozornost posvečena podobi oljenke iz 6. stoletja. O obstoju starokrščanskih cerkva na slovenski obali in v neposrednem zaledju ne obstaja veliko arheoloških dokazov. Med obstoječimi pa imajo pomembno mesto predvsem večinoma iz severne Afrike uvožene keramične oljenke, na katerih prevladujejo starokrščanski simboli. Enega takih primerkov so odkrili na Kapucinskem vrtu in ga tako kot omenjeno ploščo hrani koprski pokrajinski muzej.

Razstava predstavlja tudi umetnostne mejnike in prikazuje številne fotografije. Slavljenje 1500-letnice ustanovitve Kopra se je začelo že konec leta 2023 in bo potekalo vse leto, v Mali loži pod oboki Pretorske palače se bo letos zvrstilo še več razstav.