Po desetletju dela so arheologi začeli sestavljati koščke izgubljene zgodovine tega majevskega mesta, za katerim so ostale impresivne razvaline, razprostrte po velikem območju. Kljub izobilju arheoloških ostankov, med katerimi so tudi piramidni templji in dvignjene ceste, ki so Cobo povezovale z drugimi naselbinami, je bilo znanstvenikom le malo znanega o zgodovini tega mesta.

Coba pod dinastijo 14 vladarjev
Mehiški Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino (INAH) je arheologom omogočil vnovično raziskovanje tamkajšnjih spomenikov z namenom rekonstrukcije dinastije 14 vladarjev, ki so vodili mesto med letoma 500 in 780, vključno z njihovimi imeni. Ustanovitelj dinastije se je imenoval Ju'npik Tok.

"Ti vladarji imajo končno imena, lastno identiteto," je dejala Maria Jose Con Uribe, arheologinja z inštituta INAH in vodja projekta Coba. "To nam omogoča, da uberemo prve korake k rekonstrukciji zgodovinskih dogodkov tega mesta, kdo ga je vodil, v katerem času in kar je najpomembneje, omogoča nam, da spoznamo odnose med Cobo in drugimi kraji ali regijami," je še dejala arheologinja po pisanju portala The Art Newspaper.

S kombiniranjem metod do razvozlanja
Po njenih besedah so starodavne napise na ruševinah Cobe prvič analizirali pred stoletjem, vendar je njihovo slabo stanje, ki ga je povzročila erozija, odvrnilo marsikaterega strokovnjaka, da bi jih podrobneje preučil. Obstajala pa je še ena težava: "Do nedavnega so strokovnjaki domnevali, da je v mestih severne nižine – kjer je Coba – zelo malo berljivih hieroglifskih napisov, kar pomeni, da niso nikoli poskušali najti novih ali se posvetili težaškemu dešifriranju tistih, ki so shranjeni v depojih," je povedala Traci Ardren, arheologinja in profesorica antropologije z Univerze v Miamiju. "Severna mesta so veljala za manj pismena – zdaj vemo, da to ne drži," je dodala.

Ekipa Marie Jose Con Uribe se je razvozlavanja obrabljenih izklesanih napisov lotila z različnimi metodami: od fotogrametrije, ki ustvarja tridimenzionalne rekonstrukcije iz fotografij, do osvetljevanje spomenikov z različnih zornih kotov, s čimer so lahko izpostavili oblike hieroglifov. Kot je povedala vodja projekta, je bil namen "pridobiti čim več informacij o tem, kar smo že imeli, in o tem, kar nam je ponujala Coba". Po njenih besedah imajo tako po "desetih letih dela, razbiranja, fotografiranja, risanja ... na koncu ta odličen rezultat".

Največji razcvet mesta v 7. in 8. stoletju
Kot omenjeno, je eno izmed odkritij, da je bila ena najpomembnejših vladarjev Cobe ženska, gospodarica Yopaat, ki je vladala na začetku 7. stoletja in okrepila regionalno moč tega mesta. Coba je bila poseljena od okoli 200 pr. n. št. do 14. stoletja, največji razcvet pa je doživljala med letoma 600 in 800, ko so njeni vodje nadzirali prostrano ozemlje in obsežne trgovske poti. V tem času je bojevniška vladarica, identificirana kot gospodarica K'awiil Ajaw, napadla mesto Yaxuna in dala zgraditi sto kilometrov dolgo cesto med Cobo in Yaxuno, ki je še danes vidna.

Kot je za konec navedel Octavio Esparza Olguin s Centra za majevske študije na Nacionalni avtonomni univerzi v Mehiki, ženske v majevski družbi običajno niso zasedale vladarskih položajev. Dodal je, da pa so vendarle v nekaterih pomembnih mestih, kot sta Palenque ali Naranjo, poznali vladarice.