Predor je na začetku 17. stoletja gradilo tri tisoč staroselcev pod vodstvom španskih duhovnikov Jeronima de Aguilarja in Juana de Torquemade. Foto: INAH
Predor je na začetku 17. stoletja gradilo tri tisoč staroselcev pod vodstvom španskih duhovnikov Jeronima de Aguilarja in Juana de Torquemade. Foto: INAH

Narodni inštitut za antropologijo in zgodovino (INAH) je leta 2019 razkril zanimivo arheološko najdbo na obrobju prestolnice: štiristo let star in štiri kilometre dolg predor, ki je bil uporabljan za reguliranje poplavnih voda. Zgrajen je bil po metodah španskih kolonialistov, v njegovih zidovih pa so vrezani azteški simboli.

Na območju današnje mehiške prestolnice je stala azteška metropola Tenochtitlán, ki je med drugim premogla sofisticirano infrastrukturo za zamejevanje poplav. Foto: INAH
Na območju današnje mehiške prestolnice je stala azteška metropola Tenochtitlán, ki je med drugim premogla sofisticirano infrastrukturo za zamejevanje poplav. Foto: INAH

Predor je bil po ocenah arheologov zgrajen na začetku 17. stoletja. Z njim so namestili zgodnejši, azteški sistem za preprečevanje poplav iz 15. stoletja, časa, ko je bilo današnje mesto Ciudad de Mexico še otok, obdan s plitkimi jezeri in zelo ranljiv v poplavnem delu leta. Ko so španski zavojevalci leta 1521 zavzeli azteško prestolnico, so – precej nespametno – uničili dele te predkolumbovske infrastrukture.

"Preloženo na poznejši čas"
Iz INAH-a so ta teden sporočili, da bodo arheologi predor zagrebli nazaj – v upanju, da bodo nekoč v prihodnosti imeli dovolj denarja za temeljito odkopavanje, restavracijo in ureditev najdišča za obiskovalce. "Treba je upoštevati, da je globalna zdravstvena kriza vlado prisilila, da je sredstva preusmerila v zdravstvo. Zato je bilo treba arheološko izkopavanje preložiti na poznejši čas," so zapisali v izjavi za javnost.

Ko je udarila pandemija covida, je morala Mehika prioritetno podpreti svoj šepajoči bolnišnični sistem; v državi so našteli že skoraj 218 tisoč potrjenih smrti zaradi covida. Ker vlada ni začela dovolj zgodaj kupovati testov, je ogromno ljudi umrlo, ne da bi bili sploh testirani – stroka zato ocenjuje, da je resnično število žrtev bližje 600 tisoč.

Mehiške oblasti so nameravale iz lokacije ustvariti novo turistično znamenitost, a očitno bo treba s temi načrti še malo počakati. Foto: INAH
Mehiške oblasti so nameravale iz lokacije ustvariti novo turistično znamenitost, a očitno bo treba s temi načrti še malo počakati. Foto: INAH
Sorodna novica Pod osrednjim trgom mehiške prestolnice odkrite ruševine azteške palače

Zakaj so v stenah mehiških katedral včasih hieroglifi?
Predor so odkrili po naključju, med gradnjo voznega pasu za avtobuse. Strokovnjaki ugibajo, da so predkolumbovski simboli na stenah konstrukcije pristali zato, ker so večino del opravili staroselski fizični delavci.

Sicer so v Mehiki v kolonialnih časih pri gradnji hiš ali katedral pogosto uporabili tudi kamne, privlečene iz ruševin predkolumbovskih zgradb – starodavne strukture, ki so jih Španci porušili, so bile zanje vir gradbenih materialov. A zdi se, da tukaj ni šlo za tak splet okoliščin: azteški simboli so prominentno in najverjetneje namerno izpostavljeni.

Za zdaj so strokovnjaki identificirali 11 reliefov, med drugim glavo ptice roparice, ščite in kaplje dežja. Upodobitev vode se najbrž navezuje na azteškega boga dežja, Tlaloca. Sklepajo, da so umetnine ustvarili obrtniki v bližnjih mestih Ecatepec in Chiconautla.