V Moderni galeriji so letos na ogled postavili umetnikove risbe iz Dachaua Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija
V Moderni galeriji so letos na ogled postavili umetnikove risbe iz Dachaua Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija
Mušičeve podobe iz Dachaua: "Ko rečem pokrajina, pomislim na trupla"

Donacijo, ki obsega več kot 20 enot, v galeriji vidijo kot dragoceno študijsko gradivo vsem prihodnjim generacijam. Darovano gradivo, ki bo dostopno tudi v digitalni obliki, bodo hranili v Dokumentaciji-arhivu Moderne galerije, ki se nahaja v MSUM-u. Že zdaj je v Dokumentaciji-arhivu dostopen natančen popis gradiva.

Za donacijo so hvaležni gospe Travici Maleš Grešak, zahvalo pa namenjajo tudi nekdanji kustosinji Moderne galerije Bredi Ilich Klančnik.

Trenutno je v Moderni galeriji na ogled razstava Mušičevih risb iz Dachaua, vendar le še do nedelje, 5. julija. Postavitev z naslovom Obsojeni na upanje - Risbe iz Dachaua združuje Mušičeve dachauske risbe iz Slovenije, risbe, ki so jih odkrili leta 2016 v Italiji, in ožji izbor del na papirju iz cikla Nismo poslednji.

Postavitev v dveh koridorjih je umeščena v stalno razstavo in začasno dopolnjuje ostala Mušičeva dela. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija
Postavitev v dveh koridorjih je umeščena v stalno razstavo in začasno dopolnjuje ostala Mušičeva dela. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija

Zoran Mušič se je rodil leta 1909 v Bukovici na Primorskem. Leta 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni se je preselil v Benetke in se poročil s slikarko Ido Cadorin. V 50. letih je za svoje drugo domovanje izbral Pariz. Od takrat je vse do smrti leta 2005 živel razpet med Parizom in Benetkami, kjer je pokopan.

Mušičev opus obsega predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore, pa tudi na dalmatinsko pokrajino. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je prek svoje lastne izkušnje podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča Dachau.