Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v času temeljnih sprememb v koaliciji – spomladi letos je zamenjal sedem ministrov in s tem razdrl koalicijo s tremi liberalnimi in konservativnimi strankami – in po obsežnem uvajanju reform – reforme delovne zakonodaje, davčne reforme, reforme pokojninskega sistema, politične reforme in zemljiške reforme – napovedal še en podvig. Opomnil je na potopljeno ladjo San José, trijambornico španske mornarice, ki je leta 1708 potonila v bitki ob obali Cartagene v Kolumbiji. Ko je pristala na morskem dnu, je bila obložena z zlatom, srebrom in smaragdi v skupni vrednosti (današnjih) 17 milijard dolarjev, poroča portal Artnews. Po več letih prizadevanj, da bi ladjo dvignili iz globine 700 metrov, si Petro prizadeva za izpolnitev tega podviga, preden se mu bo leta 2026 iztekel sedanji mandat. Upa namreč, da imajo zgodovinarji prav glede tovora zakladov, vrednih do 20 milijard dolarjev, ki so morda potonili z ladjo.

Sorodna novica Kolumbijci ob slavni galeji z zakladom odkrili še dve razbitini

Lokacija potopljenega San Joséja dolgo ni bila znana
San José je bila veličastni španski galeon, ki je leta 1708 iz Paname prevažal velik plen, vključno s tonami zlata, srebra in smaragdov. Skoraj je že prispel na cilj, ko ga je britanska mornarica zadela v zasedi blizu kolumbijskega pristanišča Cartagena.

Decembra 2015 je predsednik kolumbijske vlade Juan Manuel Santos sporočil, da je kolumbijska vojska s podvodnim vozilom naletela na zelo iskano ladjo, vendar je koordinate držala v strogi tajnosti. Agencija Združenih narodov za kulturo je Kolumbijo ob odkritju pozvala, naj ne izkorišča 300 let stare razbitine španske galeje San José, ki naj bi vsebovala več milijard dolarjev vreden tovor. Tudi Unescovo strokovno telo za zaščito podvodne kulturne dediščine s sedežem v Parizu je leta 2018 takratni kolumbijski vladi poslalo pismo, v katerem je izrazilo zaskrbljenost, da bi pridobivanje zaklada za prodajo, in ne zaradi njegove zgodovinske vrednosti "povzročilo nepovratno izgubo pomembne dediščine".

Že trije kolumbijski predsedniki se potegujejo, da bi dvignili ladjo iz globine morja
Predsednik Santos je bil leta 2015 prvi, ki je potrdil, da je bil španski galeon San José najden 307 let po tem, ko je bil potopljen pred kolumbijsko obalo v Karibskem morju. Dve leti pozneje je napovedal tudi začetek arheološkega projekta iskanja španskega galeona z denarjem zasebnih vlagateljev.

Po njem je projekt nadaljeval njegov naslednik, Iván Duque, a prav tako brez konkretnejših premikov. Duquelova vlada je začela postopek za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, ki pa bi bilo poplačano kar z zakladom, rešenim iz potopljene ladje, dokler ne bi bila razglašena za kulturno dediščino. Junija lani je ob poteku mandata izjavil, da je "ideja, da zaklad dvignejo in vzpostavijo dolgoročne, vzdržne finančne mehanizme za prihodnje ekstrakcije".

Dvigovanje razbitin na morsko površje je že dolga leta predmet pravdanja in zakonskih sporov
Razbitine so trenutno 700 metrov pod vodo, kar pomeni, da so zunaj dosega potapljačev, ne pa tudi vozil na daljinsko upravljanje ali podvodnih plovil. "Delo pod vodo je še vedno drago," je za ameriško televizijo NBC News povedal Charles Beaker, direktor oddelka za podvodno znanost na univerzi v Indiani. Po njegovem mnenju bo morala Kolumbija verjetno vzpostaviti javno-zasebno partnerstvo ali se dogovoriti z zasebnim podjetjem, da bo lahko izvedla reševalno misijo. Lani objavljeni posnetki razbitin kažejo, da je trup ladje še vedno nedotaknjen. Na okoliškem morskem dnu so raztreseni zlati ingoti, kovanci, keramika, španski topovi iz leta 1655 in kitajski jedilni servis, poroča portal Artnews.

Nekateri arheologi in svetovalci za kulturno dediščino pa menijo, da je poglobitev razbitin po treh stoletjih slaba zamisel, pišejo na portalu New York Times. "Ladijske razbitine ležijo tam, ker so dosegle ravnovesje z okoljem," je dejal navtični arheolog Ricardo Borrero iz Bogote. "Materiali so bili v teh razmerah 300 let in ni boljšega načina, da bi počivali." Skupaj z nekaterimi zgodovinarji tudi meni, da je 20 milijard dolarjev vredna ocena vsebine razbitin verjetno precej previsoka.

Čigav je zaklad? V osrčju pravnega spora so Kolumbija, ZDA in Španija.
Kolumbija se se primorana spopasti s tožbo ameriškega podjetja Sea Search Armada, ki trdi, da so pravzaprav oni našli razbitino leta 1981 in kolumbijske oblasti opozorili na njeno lokacijo pod pogojem, da bi dobili polovico najdene dragocenosti. Kolumbijska vlada trdi, da je lastnica brodoloma in vseh zakladov, ki jih vsebuje, vendar tudi Španija trdi, da je lastnica po mednarodnem pravu, saj je ladja ob potopitvi pripadala njeni kraljevini.