V pritličju Narodnega doma v Trstu bodo drevi odprli multimedijsko informacijsko središče Stik, ki obiskovalcem ponuja prvi stik s slovensko narodno skupnostjo v Italiji, torej tudi vpogled v razgibano življenje slovenske narodne skupnosti – od kulturnih in športnih društev do šolstva, glasbene vzgoje ter medijske dejavnosti, je za Radio Slovenija poročala Špela Lenardič.

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v ospredju
Ob strnjenem pregledu zgodovinske prisotnosti so v ospredju znani predstavniki slovenske narodne skupnosti, s čimer so želeli kar najhitreje vzpostaviti stik z obiskovalci. "Kot je lahko Marica Nadlišek Bartol ali Mitja Volčič ali prek dediščine, zgodovinske in etnografske, kot je Majenca, kraška hiša," je povedal Martin Lissiach iz Slovenske kulturno gospodarske zveze.

Sorodna novica Požig Narodnega doma: "Nasilje je uspelo, ker so ga podpirale državne ustanove"

Postavitev v Narodnem domu je nastala s pomočjo evropskih sredstev. Dobrih 200.000 evrov vredno naložbo si želijo v prihodnje nadgraditi še v tretjem nadstropju. Po današnjem slovesnem odprtju bo Stik, ki je nastal v sklopu projekta Primis, obiskovalcem na voljo od petka, 14. julija. Odprt bo "vsak dan, razen sobote in nedelje, žal je takrat ta prostor zaprt in tega ne bomo mogli organizirati drugače," je povedal Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij.

Na ključe bo treba še počakati ...
Sicer s ključi Narodnega doma še zmeraj upravlja tržaška univerza, saj ima v Fabianijevi palači na ulici Filzi sedež Fakulteta za prevajalce in tolmače. Prenova stavbe, v katero naj bi se preselila fakulteta, pa se še ni začela. Zaradi podražitev naj bi bila višina zagotovljenih sredstev zdaj nezadostna.

Finančnega načrta za preporod nekdanjega simbola slovenstva v Trstu pa nima niti manjšina. Kot je povedal predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race, je "z vlagatelji težko govoriti, dokler nimamo jasnih idej, kdo bo noter in kaj se bo v Narodnem domu počelo."

Največji izziv ostaja finančna vzdržnost prenovljenega Narodnega doma in vprašanje vključenosti drugih narodnih skupnosti, ki bi lahko po vzoru nekdanjega sobivanja v palači pripomogle k oblikovanju sodobnega večkulturnega središča, je še poudarila Špela Lenardič.

Edinstven večnamenski in samozadosten dom
Slovenski Narodni dom v Trstu je bil zgrajen leta 1904 in je bil za tisti čas edinstven večnamenski dom, ki je bil z gospodarskega vidika v celoti samozadosten. Večnamenski dom je stal na takratnem osrednjem Vojaškem trgu. V domu so imeli prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, hotel Balkan, organizacija Edinost, različna društva, slovenska čitalnica, gledališče, telovadnica, glasbena šola, tiskarna, restavraciji ter kavarna in točilnica.

Zamisel o večnamenski stavbi je bila za tisti čas povsem nova, saj česa podobnega ni bilo ne v takratni Evropi in ne v ZDA. Načrt za masivno, v glavnih potezah klasicistično stavbo je izdelal arhitekt Maks Fabiani. Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so 13. julija 1920 napadli in požgali Narodni dom. Še isti dan so se znesli tudi nad 21 drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v mestu.