Izkopavanja v središču Rima potekajo od leta 2020, in sicer pod vodstvom arheologinje Marzie Di Mento. Foto: AP
Izkopavanja v središču Rima potekajo od leta 2020, in sicer pod vodstvom arheologinje Marzie Di Mento. Foto: AP

Arheologi od leta 2020 opravljajo izkopavanja globoko pod obzidanim vrtom s freskami okrašene renesančne stavbe Palazzo della Rovere kot del načrtovane obnove. Palača stoji ob široki ulici Via della Conciliazione, ki vodi do Trga svetega Petra, in je domovanje starodavnega vatikanskega Viteškega reda svetega groba, piše Associated Press (AP).

Del palače bo preurejen v hotel verige Four Seasons, ki naj bi svoja vrata odprl pravočasno za vatikansko sveto leto 2025, ko se bo po pričakovanjih v Rim zgrnilo približno 30 milijonov romarjev in drugih obiskovalcev.

Da so temelji mnogih renesančnih, baročnih in tudi sodobnih poslopij rimskega središča v resnici staroveški zidovi, je splošno znano dejstvo. A niti največji optimisti niso pričakovali, da bodo odkrili nikoli najdeno gledališče cesarja Nerona. Kruti in samopašni vladar ga je postavil na desnem bregu Tibere, pod vatikanskim gričem, na območju zasebnega posestva svoje julijsko-klavdijske rodbine, je za Radio Slovenija poročal rimski dopisnik Janko Petrovec.

Foto: AP
Foto: AP

Med izkopavanji so naleteli na ostanke avditorija s premerom 42 metrov, marmornih stebrov nekdanje gledališke scene in z zlatimi lističi okrašenega ometa, zaradi česar so prepričani, da gre dejansko za ruševine Neronovega gledališča tik ob Tiberi, ki ga v svojih spisih omenja Plinij starejši. Po poročanju CNN-a so ohranjene tudi ruševine zaodrskih prostorov z ostanki kostumov in kulis, uporabljenih v Neronovih gledaliških produkcijah.

Glede na pisne vire je "na območju Agripinih vrtov že cesar Kaligula postavil cirkus za dirke s kočijami. Zgodovinar Plinij Starejši dodaja, da je tudi Neron tu nekje postavil svoje gledališče. V njem je nastopal on sam – pred izbranimi, zasebnimi gledalci – še preden bi se predstavil pred širšim občinstvom v večjem, Pompejevem gledališču na Marčnih poljanah," je za Radio Slovenija povedal arheolog Alessio De Cristofaro.

Neron (37–68), četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije, je sicer prišel do prestola zaradi zvitosti svoje matere Agripine in tudi svoje krutosti. Cesar Kaligula ju je namreč izgnal, ko je bil Neron še otrok, pozneje pa se je Agripina poročila s cesarjem Klavdijem in tako je Neron po njegovi smrti postal cesar, čeprav je bil le njegov pastorek.

Med izredne najdbe izkopavanj na tem najdišču sodi tudi sedmerica steklenih kelihov. Foto: AP
Med izredne najdbe izkopavanj na tem najdišču sodi tudi sedmerica steklenih kelihov. Foto: AP

Pristojni so odkritje označili za "izjemno", saj zagotavljajo redek vpogled v sloj rimske zgodovine od rimskega cesarstva do 15. stoletja. Med izkopanimi ostalinami preteklosti so tudi steklene barvne čaše in lončenine iz 10. stoletja, ki so izredne, saj je le malo znanega o tem obdobju v Rimu.

Vodja tamkajšnjih izkopavanj Marzia Di Mento je poudarila, da je bilo prej najdenih samo sedem steklenih kelihov iz omenjene dobe in da so z izkopavanji na tem zgolj enem najdišču prišli do še sedmih kelihov. "Gre za vrhunsko izkopavanje, o katerem sanja vsak arheolog. (...) Možnost izkopavanja na tem pozidanem, zgodovinsko bogatem območju je tako zelo redka," je povedala arheologinja za CNN. Glede na napoved bodo premične najdbe preselili v muzej, medtem ko bodo ruševine same gledališke zgradbe znova pokrili, da dokončajo vse raziskave, še piše AP.