Odboru za svetovno dediščino Unesca, ki bo zasedal julija, priporoča vpis na seznam, piše na spletni strani ministrstva za kulturo.

Sorodna novica Ljubljana se s Plečnikovim opusom poteguje za vpis na Unescov seznam

Slovenija je nominacijo izbranih Plečnikovih del v postopek vložila januarja lani. Pod vodstvom ministrstva jo je pripravljala delovna skupina strokovnjakov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljana ter zunanjih sodelavcev v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana ter v sodelovanju z lokalnimi zavodi, lastniki in upravljavci Plečnikove dediščine.

"Urbani prostor po meri človeka"
ICOMOS je Plečnikova dela v Ljubljani prepoznal kot izjemen primer oblikovanja urbanega prostora po meri človeka, v skladu z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema svetovnima vojnama preoblikoval nekdanje provincialno mesto cesarstva v simbolno narodno prestolnico. Pritrdil je predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov (mestnih trgov, parkov, ulic, sprehajališč, nabrežij in mostov reke Ljubljanice) in javnih ustanov (Nacionalna univerzitetna knjižnica, pokopališki kompleks Žale, cerkvi sv. Frančiška Asiškega in sv. Mihaela ter tržnice).

"Po mnenju ICOMOS je Plečnikov pristop utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja in trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Kot primerni so označena avtentičnost in celovitost predlaganih del, njihovo stanje ohranjenosti, pravna zaščita in upravljanje. Prepoznana je sistematična skrb za dediščino, odgovornost pristojnih institucij in sodelovanje različnih deležnikov, dodana pa so priporočila glede presoje razvojnih projektov tako v osrednjem kot vplivnih območij posamičnih delov serije," piše na spletni strani ministrstva.

Strokovno priporočilo ima veliko težo
Odboru za svetovno dediščino Unesca ICOMOS priporoča vpis nominiranih Plečnikovih del. Odbor, ki ga sestavlja 21 držav članic, bo pod kitajskim predsedovanjem letos zasedal v drugi polovici julija prek spleta. Pri svojem odločanju je neodvisen, praviloma pa sledi strokovnim priporočilom posvetovalnih teles ICOMOS, Mednarodni zvezi za ohranjanje narave (IUCN) in Mednarodnemu centru za preučevanje ohranjanja in restavriranja kulturnih dobrin (ICCROM).

Slovenija ima na seznamu svetovne dediščine trenutno štiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dediščine, in sicer prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in rudnik živega srebra v Idriji, v enoti naravne dediščine pa Škocjanske jame in starodavne bukove gozdove.